Letošnja poletna sezona je bila za Veliko planino zelo dobra. Foto: BoBo
Letošnja poletna sezona je bila za Veliko planino zelo dobra. Foto: BoBo
S številnimi prireditvami in promocijskimi dejavnostmi privabljajo obiskovalce tudi zunaj glavne poletne sezone, novembra pa jih čakajo redna vzdrževalna dela na nihalki. Pozimi bodo nadaljevali oživljanje smučišča. Foto: BoBo

Letošnja poletna sezona je bila za Veliko planino zelo dobra. Avgusta so prepeljali skoraj 20.300 ljudi, kar je absolutni rekord od leta 1996, odkar zapisujejo rezultate. Najbližji tej številki je podatek iz leta 2012, ko so avgusta prepeljali skoraj 15.000 potnikov.

Razloge za tako dober letošnji obisk Leon Keder, direktor Velike planine, vidi v lepem vremenu, ponovnem delovanju sedežnice in promocijskim dejavnostim, predvsem v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport v Občini Kamnik.

"Žal smo na Veliki planini še vedno precej odvisni od vremena tako poleti kot tudi pozimi, ko se zanašamo na naravni sneg. Brez njega ni smučarske sezone," je izpostavil Keder, ki je dodal, da letos želijo obogatiti zimsko sezono z oživitvijo smučanja.

V pretekli sezoni je začela obratovati novopostavljena vlečnica Jurček, ki je namenjena otrokom in smučarjem začetnikom. Največja novost pa je bil zimski smučarski park. Letos bodo te pridobitve nadaljevali in s pomočjo ponovno usposobljene sedežnice Šimnovec in vlečnice Zeleni rob na Veliko planino poskušali privabiti več smučarjev.

"Trudimo se, da bi smučišče ponovno oživelo," je poudaril Keder in pojasnil, da gre za smučišče, nekoliko manjše od Soriške planine in idealno za začetnike in družine, učenje smučanja in šole v naravi.

"Ne moremo pa biti takšno smučišče, kakršna sta Vogel ali Krvavec. Za kaj takega smo še premajhni in širitev bi bila povezana z veliko dodatnimi sredstvi, ki jih nimamo," je dejal Keder in pojasnil, da kot družba, ki je v občinski lasti, ne morejo najeti posojil. To pa je po eni strani tudi prednost, saj v nasprotju s preostalimi gorskimi in smučarskimi središči v državi niso obremenjeni z dolgovi.

Za različne dejavnosti, ki jih zagotavljajo na planini, najemajo zunanje sodelavce z ustreznimi viri in znanjem. Pozimi stavijo predvsem na dnevno in nočno sankanje, pa tudi krpljanje in kolesarjenje po zasneženih strminah.

Cene bodo tudi letos ostale pod slovenskim povprečjem. "Želimo privabiti čim več ljudi, hkrati pa od zimske sezone nismo odvisni in njen izkupiček lahko vlagamo v nadaljnji razvoj," je poudaril Keder in pojasnil, da v nasprotju z drugimi žičniškimi podjetji v državi veliko glavnino, več kot 80 odstotkov prometa, ustvarijo poleti.