V Posočju so zasnovali osem sirarskih poti kot del nove turistične ponudbe. Foto: Peter Zajc
V Posočju so zasnovali osem sirarskih poti kot del nove turistične ponudbe. Foto: Peter Zajc
Vsaka ponuja svojo zgodbo dveh sirov z geografsko označbo porekla. Foto: Peter Zajc
Idejo so hitro posvojili tudi številni sirarji, ki v tem vidijo priložnost za boljšo prepoznavnost in tudi prodajo. Foto: Peter Zajc
Prvi predstavitveni izleti so bili brezplačni, odslej bo treba udeležbo rezervirati in plačati. Foto: Peter Zajc
Nad novo ponudbo so bili navdušeni tudi prvi obiskovalci – tako domači kot tuji. Foto: Peter Zajc

Sirarske izlete so zasnovali na Posoškem razvojnem centru v okviru evropskega projekta Tasty Cheese Tour oz. okusne sirarske poti. Pripravili so pet različnih programov, ki vključujejo osem različnih poti, po katerih bodo najavljene skupine popeljali lokalni turistični vodniki, doživetje pa bo poleg razlage sirjenja vključevalo tudi pastirsko malico.

Vsaka ponuja svojo zgodbo dveh sirov z geografsko označbo porekla – tolminca in bovškega sira – ter treh avtohtonih pasem – krave cike, drežniške koze in bovške ovce – in hkrati vključuje tudi druge teme, pojasnjuje Tjaša Maurič iz Posoškega razvojnega centra: "Če obiskovalca poleg sirarstva zanima prva svetovna vojna, je temu namenjen en program, enako na primer za tradicijo in etnologijo, na Bovškem pa so poti nekoliko bolj adrenalinsko obarvane."

Zasnovali so osem sirarskih poti s pomenljivimi imeni: Etnološki biseri na pobočjih Matajurja, Po stezah bovške ovce in zgodbe knapov v Logu pod Mangartom, Zakladi doline Tolminke, V zibelko pašništva pod mogočni Krn, Sprostitev na gorskih pašnikih nad Tolminom, Odkrivanje misterijev megalitskega kroga pod Krnom, Adrenalinska Krnica s spustom z gorskimi kolesi in Mali sirarski mojster, ki je namenjen otrokom iz vrtcev in šol. "V Zgornjem Posočju je okoli 20 planin, 14 se jih je dejavno vključilo v ta projekt. Namen je, da si privoščiš en tak program in z vodnikom spoznaš okolje, v katerega si prišel," pojasnjuje koordinator projekta Peter Domevšček.

Prvi predstavitveni izleti so bili brezplačni, odslej bo treba udeležbo rezervirati in plačati. Za turistične vodnike – za zdaj jih sodeluje pet – so na PRC-ju organizirali tudi izobraževanja in delavnice na temo sirarjenja. "Z zaključkom projekta se naša vloga končuje, mi smo bili kot nekakšen pospeševalnik, zdaj pa morajo idejo prepoznati delavci v turizmu in stvar peljati naprej," dodaja Mauričeva.

Nad novo ponudbo, ki jo v okviru projekta hkrati razvijajo še v Latviji, Španiji, Italiji, Bolgariji in na Malti, so bili navdušeni tudi prvi obiskovalci – tako domači kot tuji. "Fantastično, to izkušnjo bi priporočal vsem. Res doživetje, vidiš, kako ti ljudje živijo z naravo in od tega lahko tudi preživijo," je z zanosom pripovedoval Peter Zajc iz Ljubljane, Jožica iz Mirne pa je dodala: "Prekrasen dan, poln novih doživetij. Bovec sem do zdaj poznala zgolj turistično, zdaj pa sem videla še tisti pristen Bovec, super."

Način za boljšo prepoznavnost
Idejo so hitro posvojili tudi številni sirarji, ki v tem vidijo priložnost za boljšo prepoznavnost in tudi prodajo. Kot pravi Urban z bovške ekološke kmetije Škander, ljudje zelo slabo poznajo proces sirarjenja, zanima jih njihov način življenja in navsezadnje zaslužek. "Lačni nismo, žejni tudi ne, oblečeni smo in enkrat na leto gremo na počitnice, da otroci vidijo morje," skromno pove Urban Škander, 40-letni diplomirani inženir kmetijstva - zootehnike, in doda, da vse kmetijske subvencije namenijo nadgradnji in izboljšavi ponudbe. Pridelujejo bovški sir, za katerega so eni izmed zgolj šestih na Bovškem, ki imajo zanj certifikat. "Pri nas je 80 odstotkov ovčjega mleka avtohtone bovške ovce, 20 odstotkov kozjega, kar je po specifikaciji še dovoljeno. To izvira iz tradicije, saj so imeli na planini poleg ovc vedno tudi koze. Bovški sir mora biti visok od 8 do 12 centimetrov, premer mora biti od 20 do 26 centimetrov, tehtati mora od 2,5 do 4,5 kilograma in star mora biti najmanj dva meseca." Ker stranke sprašujejo tudi po manjših sirih, pod drugačnimi imeni izdelujejo tudi takšne.

6.500 kilogramov sira
Podobno izkušnjo imajo na planini Kuhinja pod Krnom, ki je prav tako vključena v projekt sirarskih poti. Zadnja leta je na planini, kamor bodo živino prignali konec maja ali na začetku junija, gospodar Marjan Gregorčič.

"Imamo 55 krav in še 20 mladih, ki se pasejo posebej. Skupno pridelamo okoli 6.500 kilogramov sira, velik delež prodamo že na planini, lani nam je prvič zmanjkala tudi skuta. Posebnost sirov v Posočju – tudi v primerjavi z drugimi državami – je, da so izdelani iz surovega mleka, torej ga ne pasteriziramo in s tem ubijemo vsega. Tujci se vsi čudijo, kako nam uspeva, saj je ta način precej bolj tvegan." Kako jim uspeva, pa se boste morali prepričati na svoje oči (in brbončice).