Ture avanture
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 7 glasov Ocenite to novico!
Donava
Delta Donave, mogočne reke, ki se pred izlitjem v morje razdeli v več tokov, se razprostira na 5.800 kvadratnih kilometrih. Foto: AP
Tulcea
Česar ne morete videti med vožnjo s čolnom, lahko vidite v muzeju. Foto: AP

Romunija bi se rada vpisala na turistični zemljevid

Naravni biser - delta Donave
5. avgust 2018 ob 13:33
Bukarešta - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Med državami, ki si želijo opaznejšo vlogo na svetovnem turističnem zemljevidu, je tudi Romunija, država, ki svoje bogate naravne in kulturne dediščine do zdaj ni znala najbolje unovčiti.

Romunija v zadnjem času v okviru priprav predsedovanja Evropski uniji, ki jo čaka čez slabo leto, pospešeno razvija turistično strategijo. Posebno pozornost namenja delti reke Donave, pred izlitjem v Črno morje. Izjemna biosfera je namreč od leta 1993 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, zato je razvijanje turizma na tem območju toliko bolj občutljivo.

Delta Donave, mogočne reke, ki se pred izlitjem v morje razdeli v več tokov, se razprostira na 5.800 kvadratnih kilometrih, več kot 4.100 jih je zaščitenih. Mesta Tulcea in naravnega rezervata, ki sega tudi v Ukrajino in v katerem najdete 5.200 živalskih in rastlinskih vrst, do zdaj turisti še niso množično odkrili.

Radi bi razvili trajnostni turizem
"Želimo razvijati turizem v delti Donave. Prizadevamo si za trajnosti turizem. Nujno moramo zaščititi ta naravni zaklad. To ni le naš zaklad, ampak naravni zaklad Evrope in vsega sveta. Delto bomo zaščitili, da bodo v njej lahko uživali tudi prihodnji rodovi,"
je povedal romunski minister za turizem Bogdan Gheorge Trif.

V letu 2016 je bilo tu 55.000 domačih in 33.000 tujih gostov, med njimi največ Nemcev, Izraelcev in Italijanov. Delte pa se ne da ogledati drugače kot s čolna.

Delta Donave je polna življenja
"Ekosistem delte je eden od najraznovrstnejših na svetu. Po številu vrst je tik za Velikim koralnim grebenom in Galapaškim otočjem. Delta se še vedno širi, saj Donava vsako leto prinese okoli 60 milijonov ton naplavin,"
je pojasnil eden izmed vodičev po delti reke.

Ribištvo, kmetijstvo in turizem, izbire v zaščitenih območjih ni prav veliko. Tako kot iz Romunije nasploh, ljudje, še posebej mladi, odhajajo v tujino. Turizem bi lahko bil rešitev, a že zdaj je v kanalih delte kdaj prava gneča, vožnje s čolnom pa so lahko tudi precej adrenalinske.

Vsak človeški poseg je lahko nevaren
"Divjina je divjina. Nevaren je vsak človeški poseg, pa čeprav je to le vožnja s čolnom, ki z valovi odplakne ikre, ki so jih ribe odložile na obrežju, in onesnažuje okolje. Biti moramo zelo previdni," opozarja Nick Thorpe, novinar BBC-ja in avtor knjige o Donavi.

Thorpe, ki spremlja dogajanje v srednji Evropi in Balkanu, živi pa na Madžarskem, je o Donavi, predvsem pa o življenju in ljudeh ob njej napisal knjigo. "Zahodnjaki mislijo, da se na tem območju ljudje bolj prepirajo kot drugje, so bolj skorumpirani ... Mislim, da to ne drži. Knjigo sem začel pisati v drugi smeri, začel sem na Črnem morju in končal v osrčju Evrope, v nemškem Schwarzwaldu. Potoval sem v nasprotni smeri od toka reke in obenem tudi skušal "plavati" proti toku klišejskih predsodkov o vzhodni Evropi," je dodal Thorpe.

Turisti moramo ravnati odgovorno
Česar ne morete videti med vožnjo s čolnom, lahko vidite v muzeju. Od prebivalcev pod vodo do življenja nekoč. In na koncu smo turisti tisti, ki se moramo zavedati, da moramo z naravo ravnati odgovorno.

"Vsi turisti ne razmišljajo ekološko in ne spoštujejo narave. Če ne bomo uravnavali števila obiskovalcev, bi to lahko okrnilo to izjemno pokrajino, ki pripada vsem ljudem, ne le Romunom," je opozorila Florentina Garip iz muzeja delte Donave.

VIDEO
Turistični potencial Romunije
Sa. J., Boštjan Anžin, Televizija Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
LepaHrvaska
# 05.08.2018 ob 13:46
Romunija bi bila zelo lepa,ce samo je nebi bil komunizem popolnoma unicil,opustosil in obubozal.
Kemik
# 05.08.2018 ob 14:31
Kar se mene tiče, ima Romunija toliko turistično zanimivih kulturnih znamenitosti in mest (npr. Hunedoara, Sighişoara, Bran, Braşov, Sibiu, Sinaia, Peleş, Pelişor, Cluj-Napoca, Bukarešta, različne utrjene poslikane cerkve, veselo pokopališče itd.), gorski cesti Transfagaraşan in Transalpina, solni rudnik v Turdi in letoviških mest za zabave željne ob Črnem morju blizu Constanțe, da res ne bi rabila uničiti še delte Donave in njene biodiverzitete ...
Skippy
# 06.08.2018 ob 08:17
Romunija bi bila zelo lepa,ce samo je nebi bil komunizem popolnoma unicil,opustosil in obubozal.

Prava žalost je to gledat v živo ... najhuje pa je, da se ljudje nič ne naučijo.
mc007
# 06.08.2018 ob 09:33
Lahko je narava prelepa, a LJUDJE tam kradejo kot srake. Zakaj bi jaz (še) sploh rinit tja ?
whiteswan
# 06.08.2018 ob 06:05
Romunija ima ogromno turisticnega potenciala, tudi precej kapacitet je obnovljenih, glavni problem je logistika. Ceste so obup, avtoceste (z izjemo proti Constanti - ki jo je delno itak zgradil Ceauscescu) dejansko ni. Iz Temisvara do Bukareste potujes cel dan, v Cluj se z avtom ne splaca, raje letalo.
Res pa da v zadnjih letih, predvsem na racun vse vecje potrebe po nizkocenovskih prevoznikov in ogromno gastarbajterjev po evropi prenavljajo in aktivirajo vse vec letalisc po drzavi.
Roko_europe
# 05.08.2018 ob 14:34
@lepaHrvaska
Romunija že dolgo več ni vzhodna kolonija", kar se jim pozna po razvitosti. Dokaz temu, da so že zdavnaj prepoznani na turističnem zemljevidu, je pa to, da se njihove destinacije lepo prodajajo v Avstriji in Nemčiji in njihovi turisti zelo prehvalijo kraje in odnos ljudi tam.
Rauchmann
# 08.08.2018 ob 11:43
Romunija mala Nemčija.
Večje neumnosti še nisem prebral.
bob
# 05.08.2018 ob 20:33
Hmmmmm
KajtiMar
# 05.08.2018 ob 17:46
... Če ne bomo uravnavali števila obiskovalcev ...

vse povedano
palhi75
# 06.08.2018 ob 14:30
Romunija je povem neodkrit kos Evrope... Dejansko gre za malo Nemčijo, tipična meščanska avstrijsko-nemška arhitektura značilna od Alp do Bukowine v današnji Ukrajini prevladuje v starih mestnih jedrih, praktično znajo vsi nemško, tamkajšnja nemška manjšina je bila edina priznana manjšina, tamkajšnji komunistični režim je leta 1949 od Sovjetske zveze dosegel, da so v Romunijo vrnili vse izgnane Nemce, katere so Sovjeti deportirali v letih 1944 in 1945... V 5-letnem iznanstvu v Sovjetsko Zvezo pa je umrlo 10% izseljencev... Danes nemška manjšina predstavlja jedro kulturnega življenja v danšanji Romuniji.

Tudi aktualni predsednik Romunije - Klaus Werner Iohannis je pripadnik tamkajšnje nemške manjšine, katero tvorijo različne nemške skupnosti, od Štajercev, Trirolcev, Donauschwabov, Sasov...

Glavni problem Romunije pa je EU, kajti njen prost pretok delovne sile deluje vedno enosmerno, tisti kateri kaj znajo, se odseljujejo na Zahod, Romunski Nemci gredo delat v Avstrijo ali Nemčijo, Romuni v Italijo... Na romunskih ulicah prevladujejo stari ljudje, večinoma upokojenci, kateri se na starost vrnejo domov, ter Romi, kateri zaradi učinkovite lokalne žandarmarije niti ne poskušajo izvajati podvigov, katere si tako brezskrbno dovolijo na Zahodu..
Kazalo