Delta Donave, mogočne reke, ki se pred izlitjem v morje razdeli v več tokov, se razprostira na 5.800 kvadratnih kilometrih. Foto: AP
Delta Donave, mogočne reke, ki se pred izlitjem v morje razdeli v več tokov, se razprostira na 5.800 kvadratnih kilometrih. Foto: AP
Tulcea
Česar ne morete videti med vožnjo s čolnom, lahko vidite v muzeju. Foto: AP

Romunija v zadnjem času v okviru priprav predsedovanja Evropski uniji, ki jo čaka čez slabo leto, pospešeno razvija turistično strategijo. Posebno pozornost namenja delti reke Donave, pred izlitjem v Črno morje. Izjemna biosfera je namreč od leta 1993 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, zato je razvijanje turizma na tem območju toliko bolj občutljivo.

Delta Donave, mogočne reke, ki se pred izlitjem v morje razdeli v več tokov, se razprostira na 5.800 kvadratnih kilometrih, več kot 4.100 jih je zaščitenih. Mesta Tulcea in naravnega rezervata, ki sega tudi v Ukrajino in v katerem najdete 5.200 živalskih in rastlinskih vrst, do zdaj turisti še niso množično odkrili.

Radi bi razvili trajnostni turizem
"Želimo razvijati turizem v delti Donave. Prizadevamo si za trajnosti turizem. Nujno moramo zaščititi ta naravni zaklad. To ni le naš zaklad, ampak naravni zaklad Evrope in vsega sveta. Delto bomo zaščitili, da bodo v njej lahko uživali tudi prihodnji rodovi,"
je povedal romunski minister za turizem Bogdan Gheorge Trif.

V letu 2016 je bilo tu 55.000 domačih in 33.000 tujih gostov, med njimi največ Nemcev, Izraelcev in Italijanov. Delte pa se ne da ogledati drugače kot s čolna.

Delta Donave je polna življenja
"Ekosistem delte je eden od najraznovrstnejših na svetu. Po številu vrst je tik za Velikim koralnim grebenom in Galapaškim otočjem. Delta se še vedno širi, saj Donava vsako leto prinese okoli 60 milijonov ton naplavin,"
je pojasnil eden izmed vodičev po delti reke.

Ribištvo, kmetijstvo in turizem, izbire v zaščitenih območjih ni prav veliko. Tako kot iz Romunije nasploh, ljudje, še posebej mladi, odhajajo v tujino. Turizem bi lahko bil rešitev, a že zdaj je v kanalih delte kdaj prava gneča, vožnje s čolnom pa so lahko tudi precej adrenalinske.

Vsak človeški poseg je lahko nevaren
"Divjina je divjina. Nevaren je vsak človeški poseg, pa čeprav je to le vožnja s čolnom, ki z valovi odplakne ikre, ki so jih ribe odložile na obrežju, in onesnažuje okolje. Biti moramo zelo previdni," opozarja Nick Thorpe, novinar BBC-ja in avtor knjige o Donavi.

Thorpe, ki spremlja dogajanje v srednji Evropi in Balkanu, živi pa na Madžarskem, je o Donavi, predvsem pa o življenju in ljudeh ob njej napisal knjigo. "Zahodnjaki mislijo, da se na tem območju ljudje bolj prepirajo kot drugje, so bolj skorumpirani ... Mislim, da to ne drži. Knjigo sem začel pisati v drugi smeri, začel sem na Črnem morju in končal v osrčju Evrope, v nemškem Schwarzwaldu. Potoval sem v nasprotni smeri od toka reke in obenem tudi skušal "plavati" proti toku klišejskih predsodkov o vzhodni Evropi," je dodal Thorpe.

Turisti moramo ravnati odgovorno
Česar ne morete videti med vožnjo s čolnom, lahko vidite v muzeju. Od prebivalcev pod vodo do življenja nekoč. In na koncu smo turisti tisti, ki se moramo zavedati, da moramo z naravo ravnati odgovorno.

"Vsi turisti ne razmišljajo ekološko in ne spoštujejo narave. Če ne bomo uravnavali števila obiskovalcev, bi to lahko okrnilo to izjemno pokrajino, ki pripada vsem ljudem, ne le Romunom," je opozorila Florentina Garip iz muzeja delte Donave.

Turistični potencial Romunije
Turistični potencial Romunije