Ture avanture
Aljažev stolp, ta pomemben spomenik, ki ga upravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bo v dolino odpeljal helikopter. Foto: GMJ-fototeka SPM
Če bo šlo vse po načrtih, naj bi obnova trajala vsaj tri tedne, potem pa bodo stolp vrnili na vrh Triglava. Tam bodo temeljito uredili tudi podstavek in okolico. Foto: GMJ-fototeka SPM
       "Druga okoliščina, ki mora vsakega zavednega Slovenca žaliti, je pa nemščina, ki se vsled tega po naših krajih šopiri in prodira celó do zadnjega kota naše dežele in na najvišji vrh naših gora. Ne zadosti, da nam nemščino po svojem "Schulvereinu" silijo v šolo, jo oznanujejo tudi po samotnih naših planinah, jo pišejo po najvišjih stenah naših gorá! Zakaj bi enakopravnost tudi tù ne veljala?"       
 Časopis Slovenec, 1887
Slovenski narodni boj je krepilo tudi izdelovanje prvih "slovenskih razglednic". Foto: Narodni muzej Slovenije

Dodaj v

Triglav je Aljažev stolp - drug brez drugega, kot da ne obstajata

Stolp bodo na vrh vrnili do konca septembra
29. avgust 2018 ob 09:08
Kredarica - MMC RTV SLO

Aljažev stolp, ki na Triglavu kraljuje že od leta 1895, bodo zaradi dotrajanosti začasno prestavili v dolino. Narodni simbol, ki Slovence povezuje že desetletja, bodo v dolino prepeljali 10. septembra in obnovljenega na vrh vrnili do konca septembra.

Čeprav Slovenci radi verjamemo drugače, triglavski stolp v izvirni obliki dandanes skorajda ne obstaja več. Na 2800 metrih višine so kovino skozi desetletja načele podnebne razmere, zato so dele stolpa v preteklosti že zamenjali z novimi. "Aljažev stolp je bil vedno velika znamenitost. Ljudje, ki so obiskali Triglav, so nanj plezali, se ga dotikali, dotrajal pa je tudi zaradi snega in neenakomernih gorskih temperatur," pojasnjuje Peter Mikša, planinec in zgodovinar.

Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine poudarjajo, da je večina poškodb površinske narave. "Izstopajo praske, udrtine, luknje in rja. Bolj problematične pa so nekatere poškodbe konstrukcijske narave, ki so se intenzivneje začele pojavljati v zadnjih letih. To so deformacija volumna stolpa, krivljenje zgornjega obroča, močnejše vdrtine plašča na sidriščih mestih jeklenic," izpostavljajo na zavodu.

Zavetišče in strateška poteza
Ko je dal Jakob Aljaž leta 1895 na vrhu Triglava postaviti danes vsem dobro znani stolp, s tem ni zagotovil le zatočišča utrujenim planincem, ampak je obenem potegnil pomembno strateško potezo proti ponemčevanju, ki se je takrat širilo po celotnem slovenskem ozemlju. "Narodni boj je bil tudi v naših gorah. Če si takrat obiskal slovenske gore, si imel občutek, da si v Nemčiji. Vsi napisi so bili nemški, v gostilnah so se pogovarjali nemško, planinci so spali nemških kočah," pripoveduje Mikša.

Jakob Aljaž je odločilno potezo povlekel že nekaj mesecev pred postavitvijo stolpa, ko je aprila leta 1895 od občine Dovje v Mojstrani kupil "špico" Velikega Triglava, torej 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu. Za en goldinar, kolikor je odštel za zemljišče – s to vsoto si lahko tedaj kupil, denimo, 50 jajc ali pa 10 litrov mleka – je zagotovil, da mu nihče ni mogel več preprečiti, da bi gor postavil planinsko zavetišče in s tem ohranil "slovensko lice naših gora". Aljažev stolp je bila tako prva slovenska besedna zveza v triglavskem pogorju. "Stolp je Aljaž postavil za vse Slovence in za združitev vseh Slovencev," poudarja Mikša.

Čeprav je bil Jakob Aljaž po poklicu duhovnik, na vrh Triglava ni postavil križa. "Na slovensko goro je želel postaviti samosvojo markacijo, ki si je ne bi mogli prisvojiti Nemci," razlaga Mikša in poudarja, da se je narodni boj tedaj prenesel tudi med planinska društva, ki so v gorovju prizadevala postavljati svoje koče in markacije.

Ko je leto pozneje postavil tudi prvo, tedaj še skromno, planinsko kočo na Kredarici (da jo bo postavil, se je Aljaž odločil iz kljubovanja, potem ko je bival v tedanji nemški Dežmanovi koči, kjer je v pogovoru z oskrbnikom izvedel, da če bi bila koča polna Nemcev, zanj ne bi bilo prostora, saj imajo oni prednost), je Triglav počasi postajal slovenska "romarska gora". Tudi sicer se je med Slovenci razmahnilo planinstvo, planinci pa so celo s svojimi oblačili poudarjali narodno zavest; kdor je nosil rjave ali temnozelene dokolenke, je poudarjal svoje slovenstvo, medtem ko so nemški planinci nosili izključno bele dokolenke.

Pa bo triglavski vrh brez Aljaževega stolpa še vedno tako privlačen za obiskovalce? "Aljažev stolp na vrhu Triglava ima posebno vrednost. Je najbolj prepoznaven narodni simbol z izrednim simbolnim pomenom, zato stremimo k temu, da bi bil vrh brez stolpa čim krajši čas. Po planu naj bi prenovljeni stolp vrnili na vrh že konec septembra. Obiskovalci pa lahko v vmesnem času doživijo prvinsko izkušnjo Jakoba Aljaža in njegove ekipe, ko na vrhu še ni bilo stolpa," pravijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.

Klara Širovnik
Prijavi napako
Komentarji
brehme
# 29.08.2018 ob 09:44
Župnik Jakob Aljaž, veliki Slovenec, bi si za svoja dela zaslužil ve, kot mu izkazujemo.
Valentin57
# 29.08.2018 ob 10:08
Če bi ga danes želeli postaviti, stavim, da bi se oglasili varstveniki narave in ostro protestirali.
Isto velja za blejski otok.
Zoro27
# 29.08.2018 ob 12:14
@mickeycek - zato ker je Jakob Aljaž ni postavil gor.
Zoro27
# 29.08.2018 ob 10:19
@ajvard1 - na žalost so "planinci" tisti, ki naredijo največ škode. Žal sem prevečkrat bil gor in prevečkrat moral opozarjati, da se nihče od tistih, ki so plezali po stolpu za fotografijo, hodili z derezami po strehi, ne bi veselil, če bi to počeli z njegovim plehom na štirih kolesih.
inmate
# 29.08.2018 ob 11:33
Narodni simbol, ki Slovence povezuje že desetletja, a kaj ko jih politika uspešno razdira. Žal.
ajvard1
# 29.08.2018 ob 10:24
zozo

tisto so vandali.sem bil gor že - ne štejem več krat - pa nisem počel nič od napisanega. kakorkoli že, original sodi na vrh in ne v muzej.
ajvard1
# 29.08.2018 ob 12:40
Merx

k sreči na kakšno Široko peč nisi sposoben splezati.

tisti ki gremo tja, pa uživamo v akciji in nas križ na vrhu prav nič ne moti. nasprotno, je del gore, kot jo imamo radi.
Seneca
# 29.08.2018 ob 10:58
Si pa predstavljam razočaranje nekaterih, ki bodo v kratkem prvič prišli na vrh in tam ne bo stolpa...slikanje odpade! :)
Franc 1952
# 29.08.2018 ob 20:35
Rad bi ponovil, da bi si šel Aljažev stolp ogledat v dolino, med restavracijo, kapnil kakšen €vrček, da bi se tistih groznih 50.000€ za obnovo malo zmanjšalo! Nismo vsi planinci in alpinisti, vendar je tudi nam, nižincem, Triglav in Aljažev stolp svetinja, ne verska ali nacionalna, ampak zato ker je tam, na Triglavu! Naš je!
vipmit
# 29.08.2018 ob 12:14
Kaj imamo kakšno ulico poimenovano po Jakobu Aljažu?

Glavno, da imamo Džamijsko ulica v glavnem mestu. Toliko o narodni zavesti glavnega župana!
manifesto31
# 29.08.2018 ob 22:00
hvala za informacijo. izkoristim priložnost enkrat za spremembo biti na Triglavu, ko tam ni stolpa.
Zoro27
# 29.08.2018 ob 10:12
Naj me kdo popravi, je stolp res že prestavljen ali je bil članek napisan v naprej?
Zoro27
# 29.08.2018 ob 11:32
@Sandopes - višina je popolnoma nepomembna.
vrtojb56
# 29.08.2018 ob 14:12
Ta obnova je neumnost. Nivega naj naredijo in gor postavijo.
ajvard1
# 29.08.2018 ob 10:16
Imam nelagoden občutek, da originala ne bo več nazaj.

To so že predlagali, a smo se planinci uprli. Tokrat samo čakam na sporočilo stroke "da se je izkazalo, da obnova ni mogoča, zazo gre stolp v muzej, na vrh pa kopija".
Vanek
# 29.08.2018 ob 20:56
Merx
# 29.08.2018 ob 12:55

Križi na vrhovih so pač onesnaževanje narave.
A kote, panorame, žigi in skrinjice z vpisno knjigo pa ne onesnažujejo narave? Da o odpadkih nekaterih "planincev" ne govorimo.
CameraObscura
# 29.08.2018 ob 14:03
@vipmit

Tole si poglej. Če si rojen in/ali živiš v Ljubljani, bi lahko vedel, da je ulica poimenovana po njem.
Sklonjen
# 29.08.2018 ob 11:05
Triglav je Aljažev stolp - drug brez drugega, kot da ne obstajata

Ko je že takšen pogrom nad duhovščino zadneje čase, bo ta novica in dejstvo da je za vse skupaj zaslužen dovški župnik, dobro dela in spomnila srborite, da je cerkev za naše kraje naredila predvsem veliko dobrega!
punca08
# 29.08.2018 ob 10:16
Po neki raziskavi pa sem prebrala, da je bil en goldinar vreden 4 kisle vode. Prosim, če verodostojnost preverjate, preden nekdo kaj zapiše, da ne pride do takih čudnih primerjav.

Za en goldinar, kolikor je odštel za zemljišče – s to vsoto si lahko tedaj kupil, denimo, 50 jajc ali pa 10 litrov mleka – je zagotovil, da mu nihče ni mogel več preprečiti, da bi gor postavil planinsko zavetišče in s tem ohranil "slovensko lice naših gora".
nanaok
# 30.08.2018 ob 12:18
Zdele se splača it gor...ne bo gužve
henodarling
# 30.08.2018 ob 05:35
@Sandopes - Niti 3000m in delamo iz njega kot da je 8 tiocak!!!! Tipicno Slovensko.Iz nic naredit zvezdo (skoda da samo v Sloveniji).Izven itak nobeden nima pojma kaj se tukaj dogaja. Kot je rekel lani Nemec; Slovenija je Evropska Severna Koreja!

Zoro27
višina je popolnoma nepomembna.
se strinjam Zoro27.
Prav to, da cenimo tisto, kar imamo in spoštujemo to, kar smo, nas dela velike.
henodarling
# 30.08.2018 ob 05:25
Kako pravšen naslov prispevka, pove vse.
Čeprav mi še ni uspelo na Triglav, ga prav tako dojemam.
Naj bo Aljažev stolp čimprej polepšan in spet zaživi, kamor sodi!
manifesto31
# 31.08.2018 ob 21:02
PeVe
Stolp naj bi deloval kot faradeyeva kletka. Tega sicer nisem preverjal v živo med nevihto. Kar se prekritosti s snegom tiče, pa je pozimi veliko bolj pod snegom kako zavetišče nižje kot pa tisto na vrhu gore. Mnogo snega na takih izpostavljenih legah namreč veter spiha še preden se sprime s podlago.
PeVe
# 31.08.2018 ob 08:38
Eno čisto resno vprašanje za strokovnjake: kako je lahko kovinski stolp na vrhu gore zavetišče? Pozimi je tako ali tako pod snegom, ko pa je "odkrit", pa ne vem če je med kakšno hudo nevihto s strelami biti varno v kovinski "škatli", izpostavljeni prav na vrhu gore?
x67
# 30.08.2018 ob 21:55
na se enem slovenskem vrhu imate kopijo stolpa!
JC29
# 30.08.2018 ob 07:31
Sklonjen
# 29.08.2018 ob 11:05
Ko je že takšen pogrom nad duhovščino zadneje čase, bo ta novica in dejstvo da je za vse skupaj zaslužen dovški župnik, dobro dela in spomnila srborite, da je cerkev za naše kraje naredila predvsem veliko dobrega!

@Sklonjen... posamezniki morda... cerkev kot taka, pa prav nič
henodarling
# 30.08.2018 ob 05:41
Iz mojega zgoraj je jasen moj odnos do tokratne teme.

A pa ne bi šlo vsaj pri "kamenju in plehu" brez leve in desne? Morda bi pa tako tudi sicer hitreje prišli "na vrh"...tako in drugače.
S1026146
# 30.08.2018 ob 07:09
Če ga bodo samo polepšali je to stran vržen denar, stolp je v prvi vrsti zavetišče - naj porihtajo tako kot se šika, šele potem atrakcija. Upam, da tisti beton gor tudi lepo zrihtajo - tako kot je zdaj tisti beton gor polit, kot da bi nekdo ror od greznice gor po domače zalil.
Ko bo pa nov, pa na izlet stvar pogledat v živo - da ne bomo samo pisali tu gor!
punca08
# 29.08.2018 ob 10:12
Sama dvomim, da bo isti stolp postavljen nazaj....najbrž bodo kaj "pomutili"
Funai
# 29.08.2018 ob 17:33
Upam da ne bo spet mrke duhamorne sive barve. Oranzen bolj pase.
NOPCBS
# 29.08.2018 ob 09:31
se dobro, da ni dal kriza gor ampak stolpic,
na katerega so lahko dali zvezdo in ga niso odstranili,
kajti kaksno mesto bi sicer tak simbol slovenstva,
lahko imel v bratstvu in edinstvu?
Lupo
# 29.08.2018 ob 09:22
Alpinizem je vedno bil tesno povezan z nacionalizmom!
Alatus
# 29.08.2018 ob 11:01
"Drug brez drgugega, kot da ne obstajata"....hkm....Triglavu je brez te čepice šlo čist vreji....in to kar nekaj miljonov let, pa še onesnažen ni bil. Kdo zdaj brez koga ne more?
protimm.c
# 29.08.2018 ob 10:44
"drug brez drugega, kot da ne obstajata" .. kaksna nebuloza... prav grd je ta kovinski kondom, gore pa so lepe in vecne (v primerjavi z rjasto covesko smetjo)
Merx
# 29.08.2018 ob 12:55
ajvar, imaš prav: na Široki peči nisem bil, če bi pa takrat, pred leti tako naneslo, bi tudi tja gor prišel.
Tako kot sem po Slovenski čez Steno in po Szalay-Gerinovi na Tursko goro, n.pr.
Takrat smo to delali na "frej".

Povsod je bilo lepo, še posebej, ker ni bilo nikjer nobenega križa.
Križi na vrhovih so pač onesnaževanje narave.
mickeycek
# 29.08.2018 ob 12:08
zakaj pa je bila odstranjena zvezda
Merx
# 29.08.2018 ob 12:24
Ko bodo odstranjevali pleh v obliki križev z vrhov, bom takoj zraven.
bolfenk92
# 29.08.2018 ob 10:21
Ta piksna je itak sam še za selfije...
DLeagueStar
# 29.08.2018 ob 10:08
Kaksne budalastine. Triglav je in bo stal se tisocletja, tista piksna iz pleha je pa tam gor samo se za neotesance, da tam gor puscajo smeti.
copcop
# 29.08.2018 ob 10:22
Pleh na vrhu gore pokvari goro. Vesel bom, da se bo gora osvobodila pleha, ki naj ostane v dolini za vedno. Triglav bo lepši in ponovno si bo zaslužil svoje ime in občudovanje.

Če pa ima kdo težave z nacionalističnimi čustvi, naj jih izživlja v dolini in gore prepusti pristnim planincem.
Sandopes
# 29.08.2018 ob 10:36
Niti 3000m in delamo iz njega kot da je 8 tiocak!!!! Tipicno Slovensko.Iz nic naredit zvezdo (skoda da samo v Sloveniji).Izven itak nobeden nima pojma kaj se tukaj dogaja. Kot je rekel lani Nemec; Slovenija je Evropska Severna Koreja!
Kazalo