Kolesarske in učne poti okoli Regijskega parka Škocjanske jame omogočajo pogled v preteklost tukajšnjih ljudi, ki so se svoj čas na največji slovenski ponikalnici preživljali predvsem z mlinarstvom. Območje reke Reke so njega dni poimenovali kar »dolina mlinov«, ker je bilo nekoč na tem območju prisotno več mlinov in žag. Obiskali smo zadnjega izmed delujočih mlinov na reki Reki, kjer je do leta 1986 sedem mlinskih koles zrnje mlelo v moko. Foto: Na lepše
Kolesarske in učne poti okoli Regijskega parka Škocjanske jame omogočajo pogled v preteklost tukajšnjih ljudi, ki so se svoj čas na največji slovenski ponikalnici preživljali predvsem z mlinarstvom. Območje reke Reke so njega dni poimenovali kar »dolina mlinov«, ker je bilo nekoč na tem območju prisotno več mlinov in žag. Obiskali smo zadnjega izmed delujočih mlinov na reki Reki, kjer je do leta 1986 sedem mlinskih koles zrnje mlelo v moko. Foto: Na lepše
Dolina Radovne vabi na kolo! Foto: Miro Cetinski
false
Odmaknjene domačije v Gorenji Trebuši so poslastica za vse, ki iščete prostor, ki še ni postal izložba turizma. Na fotografiji kašča in hlev od od Zofije Novak, iz Gorenje Trebuše. Foto: Marko Grego

Za prišleka je to odmaknjen in osamljen prostor. Toda čudno lep. Izlet v ta grapasti primorski svet, ujet med dolino Idrijce in Čepovansko dolino, je romanje k naravi. Divji prostor Tolminske je prežet z neštetimi vodnimi izviri, potoki in tolmuni. Na desnem bregu reke Trebuščice sta najbolj znani grapi potokov Pršjak in Gačnik – samo zadnji ustvarja 14 slapov! Za Gorenjo Trebušo se domneva, da naj bi kraj dobil ime po treh kravah – tu so namreč v davnini kravam rekli»buše«. Območje je bilo zaradi slabih cestnih povezav in odmaknjenosti od večjih središč naseljeno razmeroma pozno. Sredi 19. stoletja je tu živelo čez tisoč ljudi, danes pa jih na svoji zemlji vztraja le še štiristo.


Oddaja Na lepše je na sporedu vsak petek ob 21.25 na 1. programu TV Slovenija.

V tem samotnem delu Tolminskega je glavni adut turizma ribolov. Še posebej intimno je muharjenje na Trebuščici, ki se izliva v reko Idrijco. Zgornji del Trebuščice, pri izviru, je rezervat in gojitvena voda za soško postrv, preostali del, dobrih osem kilometrov, pa je ribolovna voda, primerna za muharjenje. Tamkajšnji ribiči so povedali tudi, da v prihodnje slovenskim sladkim vodam grozi pohod invazivne vrste ameriškega potočnega raka, ki je na pohodu povsod po Evropi in bo resno ogrozil našega potočnega raka.

Turistično priložnost pa ponuja tudi soteska reke Reke, manj obljuden kraški svet v Regijskem parku Škocjanskih jam. Za vstopno točko v kanjon velja Dujčeva domačija, ena najlepših kmetij v Vremski dolini, ki leži prav nad veliko vdorno jamo, po kateri teče reka Reka, med domačini imenovana tudi Vjəlka woda, saj se njena gladina ob večjih nalivih dvigne tudi za nekaj metrov. Dolina Reke ima značaj soteske, ki je v največjem delu globoka od 60 do 90 metrov in je zelo izrazita, saj je vrezana v drugače pretežno uravnan kraški svet. Nastala je zaradi podiranja stropa nad jamskimi rovi, s svojim tokom pa je ustvarila Škocjanske jame. Slepa dolina Reke pa velja poleg Temeniške doline za najdaljšo slepo dolino v Sloveniji.

Ena izmed turistično slabo izkoriščenih zgodb se odpira tudi v Mangartski dolini – malo za mejnim prehodom Rateče, na italijanski strani nedaleč od Trbiža. Gre za precej nedotaknjen in turistično manj razvit del ozemlja, ki je nekdaj pripadal deželi Kranjski. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila dolina razglašena za narodni park, s Slovenijo pa jo povezuje tudi kolesarska pot, ki predstavlja uspešno čezmejno turistično sodelovanje. Tu najdete jezera z največ poimenovanj na Slovenskem. Uradno so Mangartska, mnogi jih poznajo pod imenom Belopeška ali Fužinska jezera, medtem ko se staro ime Klanška jezera skoraj ne uporablja več.

V oddaji prikažemo tudi dolino Radovne sredi Triglavskega narodnega parka. Ime je dobila po dvajset kilometrov dolgi ledeniški alpski reki Radovni, ki do svojega izliva v Savo Dolinko opravi 250-metrski spust. Njen svet je ujet med planote Pokljuke in Mežakle, senčna lega pa ustvarja še izrazitejše alpsko podnebje doline. Radovna je kot naročena za kolesarjenje, alpinizem in gorništvo, predstavlja pa tudi eno izmed najlažjih izhodišč za na Triglav. V dolini Radovne so vse do leta 1985 kopali kredo, ki je spadala med najboljše v Evropi. Danes je na mestu izkopavanja jezero, mlečne barve, v katerem je glavno mrestišče žab in krastač, opaziti pa se da celo planinskega močerada, ki ga danes le poredko srečamo. Tu se je vse začelo z romarskim turizmom, saj je skozi Radovno tekla priljubljena romarska pot do Svetih Višarij. Ena izmed postojank za romarje pa je bila tudi Pocarjeva domačija, znana po svoji freski Višarske Marije, ki je oznanjala tudi romarsko postojanko. Domačija iz 17. stoletja velja za eno najstarejših v Triglavskem narodnem parku. Nekdaj je veljala za bogato in samozadostno kmetijo, v njeni notranjosti pa najdete vse polno nadrobnosti, ki opozarjajo na stare vraže in verovanja nekdanjih lastnikov. In kot zanimivost – zgodovina je imela s tem koncem Radovne čisto samosvoje načrte. Hitler je tu načrtoval zdravilišče za svoje vojake, ki so se borili za Stalingrad. Kasneje so hoteli iz Jesenic potegniti tunel in v Srednji Radovni zgraditi spalno naselje. K sreči je dolina do danes ostala nedotaknjena in usmerjena v kmetijstvo ter turizem.