Med našim snemanjem je bilo prizorišče šestmesečnega spektakla še gradbišče. Skoraj neverjetno se zdi, da bo tu do začetka maja zrasel umetni raj monumentalnih skulptur, ki bodo jemale dih obiskovalcem. Foto: Na lepše
Med našim snemanjem je bilo prizorišče šestmesečnega spektakla še gradbišče. Skoraj neverjetno se zdi, da bo tu do začetka maja zrasel umetni raj monumentalnih skulptur, ki bodo jemale dih obiskovalcem. Foto: Na lepše
Med regijami bo poleg obalno-kraške najbolj močno zastopana Ljubljana skupaj s 25 občinami. Prestolnica se bo prestavila tudi s projektom Zelena prestolnica Evrope – del zelene zgodbe pa je tudi urbano čebelarjenje z avtohtonimi kranjskimi sivkami. Ste vedeli za čebelnjak na Cankarjevem domu in – za čuda – neoporečen ljubljanski med? Foto: Na lepše
V tem času "na lepše" vabi tudi Kras. Nikar ne zamudite nabiranja divjih špargljev – dragocene spomladanske delikatese. Ekipa oddaje Na lepše jih je v vasi Selo nabirala s poznavalcem špargljev Vidom. Foto: Na lepše

Vse od maja pa do konca oktobra bo samo 500 kilometrov stran iz Ljubljane v Milanu postavljen center sveta, kjer bo mogoče okusiti kulturo v najširšem smislu. Expo velja za svetovno razstavo presežkov, kjer bo navzočih 144 držav, samo 54 - vključno s Slovenijo - pa se jih bo predstavilo s samostojnim paviljonom. Kakšno turistično priložnost za Slovenijo torej predstavlja ta šestmesečni spektakel, ki ga bo obiskalo kar 20 milijonov obiskovalcev?

Slovenski paviljon ima odlično lego, saj je postavljen med gostiteljico Italijo in Avstrijo, na križišču dveh najpomembnejših ulic, kjer je predvideno tudi osrednje družabno dogajanje. Za našim paviljonom je postavljen amfiteater, ki bo na račun živahnega programa dnevno sprejel 12 tisoč obiskovalcev. Vsa množica se bo tja zgrinjala prav mimo slovenskega paviljona, ki je zgrajen iz lesa in stekla, kar ponazarja slovensko zavezanost k varovanju okolja. Pred piramidastim paviljonom se postavljajo tudi terasasti vrtovi z značilnimi slovenskimi rastlinami, dišavnicami, trto, oljkami in gozdom.

Osnovna ideja Expa je, da lahko vsaka država pokaže svetu svoj pogled na določeno tematiko. Tokrat na hrano - geslo razstave je namreč Nahraniti planet, energija za življenje. Slovenija tu izpostavlja sol, ajdo, čebele, termalne in mineralne vode, zelene tehnologije ter zdrav in dejaven življenjski slog. V šestih mesecih se bo na Expu s svojimi vsebinami predstavilo 11 regij, navzoči pa bodo tudi zamejski Slovenci. Vsakdo bo imel za svoje tematike na voljo 14 dni, po ocenah pa naj bi naš paviljon obiskalo kar milijon obiskovalcev.

Expo prvič poteka tako blizu Slovenije, pri čemer je treba poudariti, da so Italijani naši najpomembnejši gostje. Statistika kaže, da jih pri nas najbolj privlačijo obala, centri dobrega počutja in zdravilišča, kulinarika ter dejaven oddih v Julijskih Alpah. Pri tem pa je velika sramota, da z Italijo kot našo najpomembnejšo turistično partnerico še vedno nimamo niti ene železniške in letalske povezave.

Svetovna razstava presežkov se je sicer rodila leta 1851 v Londonu, med najbolj znanimi je Pariz, ko so postavili Eifflov stolp. Sicer pa je Expo iluzija umetnega raja - iz nič namreč zraste mesto dih jemajočih skulptur. Po šestih mesecih pa se svetovni spektakel skorajda zradira.

Med velikonočnimi prazniki pa se vam splača pokukati tudi v Belo krajino. Tu je v tem času še posebej živahno zaradi žive kulturne dediščine pisanic. Njihova umetnost pisanja s pomočjo čebeljega voska velja za edinstveno - v Beli krajini pa so jo podkrepili še z izdelovanjem drsank. Pisanke izvirajo iz Adlešičev, drsanke pa so značilne za metliški konec.

Če pa ste bolj navdušeni nad Krasom, vas vabimo na nabiranje divjih špargljev. Pri tem pa nikar ne pretiravajte. Po črki zakonodaje jih lahko dnevno naberete samo dva kilograma. Izpostavljamo pa tudi posebno učno uro. V vasi Škrbina namreč poteka Kraška šola, ki vas popelje v šolski sistem 50. let prejšnjega stoletja. Obiskovalci se – po zgledu šole v Radovici pri Metliki - posedejo v šolske klopi in na hudomušen način spoznavajo kraške pojave, kraško kulinariko in življenje Kraševcev.

Marjana Grčman, Na lepše