Skandinavske države so sinonim za draginjo. Foto: BoBo
Skandinavske države so sinonim za draginjo. Foto: BoBo
Tokio
Japonska prestolnica se je v zadnjem letu za tujce nekoliko pocenila. Foto: BoBo
Ženeva
Simbol Ženeve, ki leži ob istoimenskem jezeru, je visoka fontana. Foto: BoBo

Norveška prestolnica je letos z vrha "sklatila" Tokio, ki je ta naziv držal od leta 2010, je ugotovilo svetovalno podjetje ECA International. Japonska prestolnica je padla na šesto mesto.

Storitve so zelo drage
"Cene v Oslu so višje v primerjavi z drugimi mesti po svetu zaradi visokih stroškov proizvodnje in dela," je dejal regionalni direktor podjetja Lee Quane, in nadaljeval: "V mislih imam delovno intenzivne storitve, kot so pranje in sušenje oblek, popravilo čevljev, urejanje pričeske, prav tako prehranjevanje v restavracijah. Poleg tega ne smemo zanemariti vpliva davkov. Cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov so precej visoke."

Vse to tujce, ki živijo in delajo v Oslu, pošteno udari po žepu. Za ogled filma v kinu je tako treba odšteti 14 evrov, poceni ni niti pivo v baru - za vrček je treba odšteti več kot deset evrov, za kozarec brezalkoholne pijače pa 2,6 evra.

Japonska si želi šibkejši jen
Tokio je s samega vrha padel zaradi šibkega jena v zadnjih dvanajstih mesecih. Vrednost jena je namreč od decembra leta 2012, ko je premier postal Šinzo Abe, padla kar za petino. Abe je takrat razgrnil načrte za vrnitev k inflaciji - želi si dvoodstotno, saj se je država dve desetletji spoprijemala z deflacijo, kar je največje japonske izvoznike, kot sta na primer Sony in Panasonic, stalo več milijard dolarjev. Šibkejši jen pa pomeni cenejše storitve in potovanja za tujce, ki obiščejo državo, in ugodnejšo denarno menjavo.

Kljub tem ukrepom Tokio ostaja najdražje azijsko mesto za tuje delavce, ki mu sledijo Seul, Peking, Singapur in Hongkong. Za primerjavo z Oslom - v Tokiu boste morali za kinovstopnico odšteti 14 evrov, za brezalkoholno pijačo le 1,2 evra, medtem ko kilogram riža stane kar 7,6 evra, kar je največ izmed vseh v raziskavi sodelujočih držav.

Azijska mesta so sicer na splošno obdržala svoje uvrstitve, kar je dober znak gospodarskega okrevanja po globalni krizi, ki se je začela leta 2008. Presenečenje je le filipinska prestolnica Manila, ki se je zelo podražila v primerjavi z letom poprej. Glavni razlog je bila okrepitev tamkajšnje valute, saj so Filipini imeli eno najstabilnejših in najuspešnejših gospodarstev v zadnjih 12 mesecih.

Med deseterico kar štiri švicarska mesta
Katera mesta so torej še med deseterico najdražjih za življenje tujih državljanov? Oslu sledi stara znanka tovrstnega seznama, glavno mesto Angole Luanda, predvsem zaradi težko dostopnih dobrin in storitev, ki si jih želijo tujci, na tretjem mestu pa je še eno norveško mesto, Stavanger. Leži na skrajnem jugu države in velja za naftno prestolnico Norveške. V njem ima sedež tudi državno naftno podjetje Statoil.

Na četrtem mestu je še eno afriško mesto, Džuba v Južnem Sudanu, ki je neodvisnost od Sudana dobil leta 2011. Sledita Moskva in Tokio, deseterico pa zaokružujejo kar štiri švicarska mesta - Zürich, Ženeva, Basel in Bern.

Deseterica najdražjih mest za tuje delavce:
1. Oslo, Norveška
2. Luanda, Angola
3. Stavanger, Norveška
4. Džuba, Južni Sudan
5. Moskva, Rusija
6. Tokio, Japonska
7. Zürich, Švica
8. Ženeva, Švica
9. Basel, Švica
10. Bern, Švica