Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 3,3 od 23 glasov Ocenite to novico!

Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji. Župnik Jakob Aljaž je leta 1895 začel postavljati stolp s skromno, a najnujnejšo opremo. Stolp je imel štiri okenca, visok je bil 1,90 m in je v premeru meril 1,25 m. Zavetišče je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, odprtje pa je bilo 7. avgusta 1895. Foto: Wikimedia Commons/Matija Podhraški

Aljažev stolp je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Foto: Triglavski narodni park/Valentin Štular

	Če se bodo tako odločili, bomo ukrepali, na vsak način bomo poskušali to preprečiti. Obstajajo različne oblike, tudi zeleni se kam priklenejo. Marsikaj je mogoče. A upamo, da se to ne bo zgodilo in da bo prevladal razum.
Igor Zlodej, Triglavski prijatelji

	Nihče ne more uzurpirati vrha Triglava in si ga lastiti, ne politično, ne religiozno, ne lastniško ... Mora biti dostopen vsem prebivalcem tega planeta, ne le samonamembnih posebnežem.
Franc Ekar, predsednik PZS-ja

Sorodne novice

2. julij 2009

Naslednje leto se odpira planinski muzej

18. januar 2009

Zimski čari našega simbola

Dodaj v

Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog

Bo ponos slovenstva končal v muzeju?

Na vrhu Triglava že 114 let stoji Aljažev stolp. A morda ne več dolgo? Simbol slovenstva je postal jabolko spora. Predstavljamo vam obe strani.

Ob novici, da bo Slovenski planinski muzej v Mojstrani vrata odprl 7. avgusta 2010, torej na občinski praznik Kranjske Gore in ob 115-letnici postavitve Aljaževega stolpa, je predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Franc Ekar predstavil tudi pobudo zveze za prestavitev Aljaževega stolpa v muzej. Stolp je namreč po Ekarjevih besedah že zelo načel zob časa, zato želijo na vrhu Triglava namestiti identično kopijo stolpa iz leta 1895. Sicer pa je bil Aljažev stolp leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Omenjeni nameri PZS-ja goreče nasprotuje društvo Triglavski prijatelji, ki v soboto pripravlja tudi protestni shod. Na vrhu Triglava, seveda. Trdijo, da želijo na PZS-ju stolp prestaviti zgolj v marketinške namene, saj potrebujejo privlačen eksponat za muzej. Pogovarjali smo se s predstavnikoma obeh strani: v imenu Triglavskih prijateljev je spregovoril Igor Zlodej, čigar obtožbe smo nato predstavili predsedniku PZS-ja Francu Ekarju.

Za komentar smo se obrnili tudi na Zavod za varstvo kulturne dediščine, vendar nam jih ni uspelo priklicati.

Zlodej: "Tudi zeleni se kam priklenejo"
Izjavili ste, da bi Aljažev stolp na Triglavu zdržal "še sto let". Je vaša izjava podkrepljena z znanstvenimi dokazi?
Igor Zlodej: Znanstvenih dokazov ni, dejstvo pa je, da je stolp že 114 let tam gor, ni mu hudega, je v odličnem stanju. Še bistveno več kot 100 let bo zdržal!

Kaj je po vašem mnenju glavni razlog, da se je PZS odločil stolp prestaviti v muzej?
Igor Zlodej: Na PZS-ju se dogajajo razne spletke ... A glavni razlog je, kot je izjavil tudi vodja PZS-ja, da vsak muzej potrebuje eksponat, ki privlači ljudi, in to naj bi bil v Mojstrani Aljažev stolp. To je potrdil tudi direktor muzeja Eržen. Če je lagal, lažemo tudi mi.

Kako boste poskušali preprečiti premik stolpa, če bi takšno odločitev res sprejeli?
Igor Zlodej: Za zdaj smo opozorili javnost, kaj se dogaja, v soboto, 8. avgusta, ob 11. uri pa bo na vrhu Triglava protestni zbor. Glede na javno mnenje, ki je večinoma proti, mislimo, da tega ne bodo upali narediti. Če se bodo tako odločili, pa bomo ukrepali, na vsak način bomo poskušali to preprečiti. Obstajajo različne oblike, tudi zeleni se na primer kam priklenejo. Marsikaj je mogoče. A upamo, da se to ne bo zgodilo in da bo prevladal razum.

Ekar: "Nihče si ne more lastiti vrha Triglava"
Zakaj ste se na PZS-ju odločili za premestitev stolpa?
Franc Ekar: Nič se nismo odločili. Dana je bila samo pobuda skrbnikov, mi smo jo potrdili in dali pobudo, da se stolp strokovno, metalurško pregleda in se ugotovi, kakšno je stanje. Leta so naredila svoje. Odločitev bo sprejela restavratorska stroka in na koncu bodo ocenili, ali je stolp še dovolj trden. Če je že preveč dotrajan, ga bomo prestavili. Tudi v Vatikanu in Parizu se ohranjajo vrednote, ohranjanje spomenikov za zanamce bi morala biti želja vsakega državljana. Še Knežji kamen danes ne bi bil v muzeju, če bi poslušali peščico nasprotnikov.

Če bo treba, bomo strokovnjakom pomagali pri varnem dostopu do Triglava, spremljali jih bodo naši vodniki. Treba je ugotoviti, kakšno je bilo stanje leta 1895, stolp je spremljal različne družbene in politične dogodke, bil v različnih rokah, leta 1999 pa ga je ministrstvo za kulturo razglasilo za državno pomemben kulturni spomenik. Jakob Aljaž ga je podaril PZS-ju in bil za to odlikovan s častnim članstvom, torej je stolp stvarna lastnina društva.

Kako odgovarjate na obtožbe društva Triglavski prijatelji, da gre le za marketinško potezo muzeja in zveze? Oni trdijo, da bi stolp na vrhu Triglava zdržal še sto let.
Franc Ekar: Na to ne odgovarjamo, z njimi nimamo stikov. To je kup izmišljotin. "Po holcarsko" se ne gremo, pravni red mora biti. Naš cilj je, da stolp ohranimo, ali na vrhu gore ali v muzeju. Zavzemamo se, da bi bil stolp v Mojstrani in ne v Ljubljani, če že mora v muzej. Stolp je stvarna lastnina PZS-ja, treba jo je spoštovati, za vse je treba imeti strokovnjake. Država mora poskrbeti za ohranjanje kulturne dediščine. Nihče ne more uzurpirati vrha Triglava in si ga lastiti, ne politično, ne religiozno, ne lastniško ... Mora biti dostopen vsem prebivalcem tega planeta, ne le samonamembnih posebnežem.