Planinski izlet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 6 glasov Ocenite to novico!
Planinci, gore, hribi
Poletni meseci veljajo za vrhunec planinske oz. gorniške sezone. Velika večina od skupno 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov je že odprta. Na Planinski zvezi Slovenije ob tem predvsem pozivajo, naj se gorniki na pot odpravljajo primerno psihofizično pripravljeni in opremljeni. Foto: BoBo
Planinci, gore, hribi
Na pot v gore se odpravljamo navsezgodaj, ob četrti ali peti zjutraj, da se tako izognemo hujši vročini in morebitnim popoldanskim nevihtam. Foto: BoBo
Planinci, gore, hribi
V poletnih mesecih so ekipe gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na brniškem letališču v stalni pripravljenosti. Foto: BoBo

Dodaj v

Izgubljeni in nepripravljeni planinci odžirajo dragoceni čas reševalcem

Pred vrhuncem planinske sezone pozivi k primerni opremi in pripravi na pot
13. junij 2017 ob 18:41
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Gorski reševalci so letos do prve tretjine junija opravili že 154 intervencij, kar je 54 več kot v enakem obdobju lani. Vrhunec planinske sezone pa šele prihaja, zato se znova poziva k previdnosti.

Največ nesreč v gorah se je zgodilo zaradi zdrsov, kar 42-krat, veliko pa je tudi primerov nepoznavanja terena in nezadostne pripravljenosti. V sedmih primerih se je nesreča končala tragično.

V prihajajočih poletnih mesecih pa gorski reševalci kot navadno pričakujejo še večji obisk gora, zato je strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Matjaž Šerkezi na današnji novinarski konferenci podal nekaj osnovnih priporočil za takšne izlete.

V ne prevelik nahrbtnik poleg hrane in pijače po njegovih besedah sodijo tudi prva pomoč, čelna svetilka, kapa in rokavice ter t. i. astronavtska folija za zaščito morebitnega poškodovanega pred vremenskimi vplivi.

Planinski čevlji naj ne bodo pretežki, a naj imajo trden podplat. Za visokogorje so še vedno najprimernejši gojzarji, saj zaščitijo gležnje in prste pred morebitnimi poškodbami, je pojasnil. Sploh za pohode v visokogorje sta zelo priporočljiva tudi čelada in samovarovalni komplet.

Ne pozabite na zavarovanje!
Na pot v gore se odpravljamo navsezgodaj, ob četrti ali peti zjutraj, da se tako izognemo hujši vročini in morebitnim popoldanskim nevihtam. Če se tja odpravljamo z otroki, pot prilagodimo njim, svetuje Šerkezi. Za kronične bolnike pa velja, naj se pred potjo posvetujejo z zdravnikom, saj specifične razmere v gorah lahko okrepijo bolezensko stanje.

Šerkezi je ob tem posebej pozval planince, ki se odpravljajo v tuje gore, naj si uredijo zavarovanje. Obstajajo namreč primeri, ko so se gorniki poškodovali, nato pa morali v kratkem času pokriti stroške oskrbe v višini celo do 7000 evrov.

Želijo biti na voljo tistim, ki jih zares potrebujejo
V poletnih mesecih so sicer ekipe gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na brniškem letališču v stalni pripravljenosti. Redno dežurstvo poteka že od 2. junija in bo trajalo do 1. oktobra - v juliju in avgustu vse dni v tednu, sicer pa od ponedeljka do nedelje, je dodal Robert Kralj s posebne policijske enote za gorsko enoto policije in pomočnik vodje letalske policijske enote.

Kot je pojasnil, v času poletnega dežurstva ekipe opravijo okoli 140 posredovanj, kar je več kot tretjina vseh posredovanj v gorah.

Pri tem je po njegovih besedah skrb vzbujajoče, da se povečuje število reševanj tistih, ki v gore odhajajo fizično in psihično nepripravljeni, ali takšnih, ki se izgubljajo po brezpotjih. To za kar nekaj časa zavzame reševalno ekipo, ki bi bila sicer lahko na voljo tistim, ki so res v življenjski nevarnosti, je opomnil. Tudi zaradi teh bodo policisti gorske enote tudi letos opravili vrsto preventivnih aktivnosti.

Ne mahajte v pozdrav
V primeru poškodbe je sicer za reševalce bistveno, da dobijo informacijo o kraju, številu poškodovanih in o primernosti vremenskih razmer za helikoptersko reševanje. Posebej pa je Kralj planince pozval, naj reševalnemu helikopterju ne mahajo v pozdrav, saj s tem lahko zavedejo reševalno ekipo, ki bi lahko sklepala, da mahajoči sporočajo, kje je poškodovanec.

V reševanje poškodovanih in obolelih v slovenskih gorah se vključuje tudi Slovenska vojska. Stotnik Aljoša Kirbiš, ki pilotira helikopter Bell 412, je med drugim pojasnil, da so letos v ta namen posredovali že 36-krat.

Reševalcem bo sicer odslej delo lajšal tudi program Saros, ki zagotavlja reliefni vpogled na planinske poti tudi tam, kjer jih sicer prerašča gozd. Obiskovalcem na drugi strani pa bo lahko v pomoč brezplačni poučni strip z naslovom Gorska medicina za vsakogar, ki bralcu predstavi nevarnosti za zdravje, ki jih skriva gorski svet, in tudi preventivne dejavnosti.

T. H.
Prijavi napako
Komentarji
Micesar
# 13.06.2017 ob 19:16
josh k. ne problem je v tem, da se ljudje odpravljajo v gore vse bolj množično. In s tem se poveča tudi število ljudi, ki ne razmišljajo s trezno glavo. Ni zastojn rek: "Gora ni nora..."P.S. letos grem v posočje na dopust, vendar ne bomo pretiravali po zahtevnih poteh. Gremo malo pogledat sledi prve vojne.
nim
# 14.06.2017 ob 10:07
Bi se dalo dobiti podatek koliko od "planincev" je bilo tujcev?

Neštetokrat srečal tujce v natikačih in podobnih plažnih obutvah :(
Skippy
# 14.06.2017 ob 00:13
V Švici je obdavčitev ljudi polovico nižja, imajo zasebno zdravstvo in zasebne zdravstvene zavarovalnice. Pač se bo potrebno odločiti, ali vsi plačujemo vse zase ali pač imamo visoke davke in nekaj dobimo kot družba.

Ne moremo pa hkrati plačevati visokih davkov, ki gredo tudi za reševanje, in potem še reševanje plačati 2x ali 3x.
Skippy
# 14.06.2017 ob 00:09
Ko bodo ljudje plačali reševanje,bo tudi tukaj nastal red.

Kaj pa misliš, kdo plačuje reševanja, če ne ljudje? A davki se sami plačajo?

Plačujemo najvišje davke in prispevke na svetu, pa ne dobimo skoraj ničesar več. A zdaj pa naj ljudje še teh par reševanj na leto znova plačajo iz žepa? Zakaj je potrebno vsako stvar v tej državi plačati 3x?
ajvard
# 13.06.2017 ob 20:26
za gore je potrebna pamet in postopnost.

pretirana opremljenost je breme. leto nazaj me je neznanec na poti čez Prag, po kateri sem šel že100x, prepričeval, da je na poti čez Plemenice.

prvič gor, pa čez Plemenice, ki to niso bile. ker gre za najbolj razgledno pot je rekel!

poskušal sem mu razložiti, neuspešno.

nato sem nadaljeval hitreje kot on. kako se mu je izšlo ne vem. upam vsaj, da ve, po kateri poti je šel.
mikic007
# 13.06.2017 ob 20:19
@decko

Saj je povsem jasno povedano. Nepotrebni klici, torej vsi tisti, ki se zgodijo zaradi brezvezne nepremisljenosti, kot so slabi čevlji, omagan planinec na prezahtevni poti in podobno, zahtevajo intervencijo, medtem pa se lahko zgodi resna nesreča. Čas prihoda se podaljša in lahko je usodno. In ne, ni isto če nekdo nepripravljen omaga pod Kredarico ali pa nekdo zdrsne na zahtevni poti. Slednje se lahko zgodi vsakomur, prvo je pa pač možno preprečiti že pred odhodom s preventivnim obveščanjem. In da, reševalci rešujejo vse, ne morejo pa biti povsod...
SKing
# 14.06.2017 ob 10:34
Sem kar dosti v gorah in hribih, je pa res, da premislim, kam grem in kam ne, pogledam vremensko napoved (v primeru dežja me v hribih - vsaj višjih - ni), tudi če je sneg, se pohoda izognem.

Je pa to tako. Vsak se sam odloči za pohod. Kar pa sem opazil, je to, da nekateri gredo po neoznačenih poteh, ki seveda niso niti dovolj shojene niti dovolj označene. Če domačini poznajo določeno pot in jo obhodijo po 100x na leto, to še ne pomeni, da naj to počnejo tudi ljudje, ki so tam prvič.

Moj nasvet je - hodite po markiranih poteh. Jih je v Sloveniji toliko, da jih je v življenju nemogoče v celoti prehoditi :)
Skippy
# 14.06.2017 ob 00:23
Po drugi strani pa z davki plačujete reševanje 3000 beguncev z ladjami na vikend, ne bi pa davkov uporabili za teh 500 letnih reševanj v lastni državi. Dvoličnost brez primere.
bori
# 14.06.2017 ob 01:05
Pri tem je po njegovih besedah skrb vzbujajoče, da se povečuje število reševanj tistih, ki v gore odhajajo fizično in psihično nepripravljeni, ali takšnih, ki se izgubljajo po brezpotjih.

Tako kot začne otrok hoditi z majhnimi čeveljci, v šoli s črko A, seštevanjem in odštevanjem, naj začne z nižjimi hribi in lažjimi potmi; potem pa naj stopnjuje s kotnimi funkcijami. Naravi treba prisluhniti. V gorah spoznamo, da norenje ni potrebno. In še marsikaj. Ne obremenjujmo ljudi, sebe in narave po nepotrebnem.. samo da zbežimo iz mesta..
Micesar
# 14.06.2017 ob 11:11
Ko sem šel pred šestimi leti na Triglav, brez kakršnjih priprav, sem se zaradi utrujenosti in tudi strahu, nekje pod vrhom Malega Triglava, odločil da se obrnem nazaj proti Krederici. Vsi, ki so bli takrat z mano na pohodu, so menili, da sem se odločil prav. Tisti, ki pa so bili doma in niso doživeli tresenja nog ob vsakem koraku kot jaz, pa so se mi posmehovali. A mene ni sram. Triglav pa čaka.
izo
# 14.06.2017 ob 09:46
Plačujemo najvišje davke in prispevke na svetu, pa ne dobimo skoraj ničesar več. A zdaj pa naj ljudje še teh par reševanj na leto znova plačajo iz žepa? Zakaj je potrebno vsako stvar v tej državi plačati 3x?

popravek: verjetno v večini plačujemo plačujemo za kakšne turiste v natikačih, ko rinejo v skale, prvega pa bodo seveda orubili slovenca, če nima pravih vezalk na čevljih..
galoper
# 14.06.2017 ob 08:57
Ni vsak planinc, ki brez izkušenj rine na vrhove. Organiziranje množičnih pohodov na Triglav in podobno, je jasen dokaz. Ampak vsako tele ima svoje vesele.
melanholik
# 14.06.2017 ob 10:32
Dve stvari:
Prvič - ne razumem, zakaj nekateri tako zagovarjate, da bi moralo biti reševanje v naših hribih plačljivo. Preprosto ne razumem, kateri je tisti dejavnik, na podlagi katerega bi nekateri postavili tako ostro ločnico med reševanjem na cesti in reševanjem v hribih. Glejte - mi plačujemo zdravstveno zavarovanje in sem spada pač tudi nujna medicinska pomoč. In zdaj - če jo potrebujete doma ali na cesti, bojo poslali rešilca, če jo potrebujete v hribih, pa pač helikopter. Jasno je, da je eno dražje kot drugo, ampak saj tudi zdravljenja različnih bolezni stanejo zelo različno, pa zavarovalnica plača vse. Preprosto - če izhajamo iz tega, da imamo do nujne medicinske pomoči pravico (in jo seveda plačujemo), potem ne vidim razloga, zakaj bi iz tega lahko izvzeli tudi gorsko reševanje.
Drugič, kot sem povedal že večkrat: govorjenje o Čehih v japonkah in podobno je seveda navadno moraliziranje. V resnici se v hribih v večini rešuje korektno opremljene in izkušene hribolazce, ki so točno vedeli, v kaj se podajajo, če pa govorimo o težjih reševanjih in smrtnih nesrečah, pa je ta procent še toliko večji. Nekoč sem na netu našel celo statistično poročilo avstrijskih gorskih reševalcev na to temo (slovenski pač ne delajo takih statistik, ampak konec koncev je situacija precej primerljiva). In ja, neizkušenost in pomanjkljiva oprema ne nastopata kot tako pomemben dejavnik pri nesrečah v hribih.
Eska
# 14.06.2017 ob 13:19
Vse se spreminja, razvija, tudi človeške sposobnosti, zato izzivanje narave postaja pestrejše. Mora vsak uporabljati naj opremo? Preizkušnja je lahko tudi v obliki premagovanje ovir v skromnejši obliki.
kapljač
# 15.06.2017 ob 00:09
Zaračunati reševanje , če planinec ni bil primerno oprempljen.
Emsho
# 14.06.2017 ob 18:52
Sistem se sesuva ker v zdravstvu nimamo vgrajene odgovornosti. Ne doma, ne na cesti, ne v gorah.

Enostavna odbitna franšiza bi rešila 80% zapletov zaradi nepremišljenih dejanj. Zmanjšalo bi se število ljudi, ki se hodijo pogovarjat k zdravniku in število neodgovornih gornikov.
Sam smo še daleč od tega, kar lepo povzame izjava, da je treba v tujini poravnati račun. Pri nas smo pa na zrak, al ekonomija za nas ne velja...
stotrideset
# 14.06.2017 ob 18:49
Izstavit račun in to je to - brez filozofiranja.
In pika.
galoper
# 14.06.2017 ob 16:56
Zavarovanje pomeni le piramidno igro, v kateri množica plača manjšini
aaa
# 14.06.2017 ob 11:58
Skratka, Čehi v japonkah so neodgovorni, tisi prepleže nevem kakšno steno brez varovanja, pa je car.

Pred kratkim sem bil priča reševanju turnih smučarjev, ki jih je zasul plaz. Koliko sem jih opazoval, so bili več ali manj res dobri, polno opremljeni lokalni smučarji. Reševanje je trajalo ves dan, akriviranih je bilo ker nekaj helikopterjev in več kot 100 reševalcev. Na tem smučišču še nikoli in nikdar nisem videl tako obsežnega reševanja nerodnih in pijanih Čehov. Pa jih je vedno polno. Za razliko od prvih smučajo po progi.
ata
# 14.06.2017 ob 09:17
Vsako, ampak prav vsako, reševanje je potrebno zaračunati. Hkrati bi moralo biti na voljo zavarovanje za primer reševanja. Tako bi imel vsak možnost, da zavaruje morebitno reševanje ali tvega sam.
Pri zavarovancih bi stroške reševanja poravnala zavarovalnica, potem pa ugotavljala vzroke reševanja. Če bi do reševanja prišlo zaradi alkohola, neprimerne opreme ipd. bi bil ukrep enak kot pri avtomobilskem zavarovanju: zavarovalnica od zavarovanca izterja škodo.
Skippy
# 14.06.2017 ob 00:11
Mar ni njihov glavni namen pomagat planincem, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih težavah. Kdo pa je pripravljen in kdo ne, hm, kdo bi to lahko sodil?

Pa tu gor so strokovnjaki za vse. Iz istega razloga je razpadel slovenski zdravstveni sistem. Vsi plačujemo ogromno denarja, pa se prebira kdo od plačnikov bo upravičen in kdo ne. Ker so do pomoči upravičeni samo kao eni, ki plačajo, drugi, ki pa plačajo (pa četudi 100x več iz plače), pa baje ne.
Haloo
# 05.11.2017 ob 11:59
Vsaj minimalen račun 100€ in bo hitro brezbrižnost urejena.
Helikopterska reševanja pa ustrezno, višje!

(zdaj se še opitost tolerira, kar je neodgovorno od reševalcev!)
Canis.Lupus
# 14.06.2017 ob 15:29
24h in ne 245h
Canis.Lupus
# 14.06.2017 ob 15:27
Uvesti bi bilo ttreba eno tako poceni zavarovanje, ki bi ga lahko nabavil prek telefona, spleta, na bencinskih, mejnih prewhodihj ipd.

Npr. 3-5 € za 245h zavarobvanja, mloadoiletniki zastonj. Denar bi šel IZKLJUČNO za reševalce. VSi brez zavarovanja pa bi plačali pono ceno reševanja. VSi brez minimalno ustrezne opreme (jasno bi biloo navedeno kaj e minimalna oprema), bi kljub zavarovanju plačali pono ceno reševanja.Dali bi eno leto prehodnega obdobja in vse skomunicirali po okoliških dtržavah.

Problem rešen. In denar za gorske reševalce in opremo bi imeli.
vinklj.kugla
# 14.06.2017 ob 12:46
dj nehte no pretiravat, na 75% slovenskih poti gres lahko bos gor!
luckyss
# 14.06.2017 ob 08:47
To bi se dalo drugače urediti...
V zahtevnejše hribe in visokogorje samo z ustreznim "planinskim tečajem"..recimo dve uri teorije in 3 ure prakse...
Vsi bi morali biti ustrezno zavarovani, ostali "padalci" pa naj nosijo stroške svoje neumnosti...
DrMinistr
# 13.06.2017 ob 22:20
Obstajajo namreč primeri, ko so se gorniki poškodovali, nato pa morali v kratkem času pokriti stroške oskrbe v višini celo do 7000 evrov.

V Švici samo da helikopter vzleti, pa je že taka cifra. Da niti ne omenjam kakšnih zahtevnejših reševanj.

Sicer pa ja, je vedno večji naval v gore, vedno več je nepripravljenih, nepravilno opremljenih, morda preveč korajžnih in posledično vedno več nesreč. Morda bi res veljalo pospešiti razmišljanje v smeri, da postanejo reševanja, ko se je nesreča zgodila zaradi hude malomarnosti plačljiva (saj neka zakonska podlaga že obstaja, v praksi pa je malo drugače).
josh k.
# 13.06.2017 ob 19:00
Všasih ni bilo vseh teh nasvetov kako in kaj , pa je bilo vsem jasno kako opremljen v gore. Pa to ne velja samo za konkreten primer, nasveti vsak dan prav za vsako stvar. Zdaj ali so danes ljudje ko kure ali pa, da mediji uganjajo paniko.
SpicyWeiner
# 14.06.2017 ob 12:50
A nebi bilo lažje, da se na vse bolj obljudene trase postavi neke nadzornike, ki bi preverjali opremljenost ljudi? Sem prepričan, da bi začasna zaposlitev takih ljudi za te tri mesece stala bistveno manj kot pa že eno samo reševanje nekega debila v šlapah.
firtoh
# 13.06.2017 ob 21:39
Naj naredijo zadevo profesionalno.V tujini ne moreš na hrib,brez da ne plačaš zavarovanje,nekje zahtevajo vodnika.Ko bodo ljudje plačali reševanje,bo tudi tukaj nastal red.Drugače pa vsaka čast fantom,ki pomagajo.
dečko
# 13.06.2017 ob 19:40
"Izgubljeni in nepripravljeni planinci odžirajo dragoceni čas reševalcem", ne vem kako naj to razumem. Mar ni njihov glavni namen pomagat planincem, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih težavah. Kdo pa je pripravljen in kdo ne, hm, kdo bi to lahko sodil? Vsak zase najbrz; vse ostalo predvidevanja in ugibanja
Kazalo