Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 31 glasov
Ocenite to novico!
| Planinstvo ni samo izkoriščanje prostega časa, izkazuje naš celovit odnos do narave, soljudi, včasih tudi do velikih družbenih vprašanj, s katerimi se soočamo. | ||
| Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk | ||
| Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika. | ||
| Vodja muzeja Miro Eržen | ||
| Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini. | ||
| Župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav | ||
Po več kot sto letih prizadevanj je v Mojstrani vendarle zrasel Slovenski planinski muzej, v katerem je predstavljena bogata zgodovina slovenskega planinstva.
Slovenski planinski muzej v Mojstrani je ob prisotnosti več kot 1.000 planincev in ljubiteljev gora odprl svoja vrata. Zbrane je ob tem planinskem prazniku nagovoril predsednik republike Danilo Türk, ki je poudaril pomen planinstva in s tem tudi muzeja za slovensko kulturno in nacionalno identiteto ter za prepoznavnost Slovenije v svetu.
Tudi predsednik Türk dopustuje v gorah
"Spominjati se moramo poslanstva, zaslug velikih pionirjev planinstva, ki so tesno povezani z domoljubjem in slovenstvom ter vsem, kar ohranja naše gore," je pojasnil predsednik Türk. Dodal je, da tako kot mnogi drugi Slovenci te dni preživlja svoj dopust v slovenskih gorah: "V gore se gre zato, da si pridobimo nove energije, da bomo s tem bolje opravljali naše naloge."
"Vsem tem tisočim in stotisočim ljudem, ki bodo še naprej obiskovali naše gore, je namenjen ta muzej. To je del našega prebivalstva, ki bo imelo neposredno veselje in korist s tem muzejem, in ker je ta del tako velik, je tudi naša hvaležnost vsem tistim, ki so ga omogočili, toliko večja," je dejal predsednik. Spomnil je, da je muzej nastajal dolgo časa, čeprav je že dolgo obstajala potreba po njem.
"Planinstvo ni samo izkoriščanje prostega časa, izkazuje naš celovit odnos do narave, soljudi, včasih tudi do velikih družbenih vprašanj, s katerimi se soočamo," je poudaril predsednik Türk. Izpostavil je pomen, ki ga ima planinstvo za slovensko nacionalno bit, kulturo in za prihodnost. Prepričan je, da o tem priča tudi prisotnost ministrice za kulturo Majde Širca na odprtju muzeja.
Vodja: "Izgradnja je prvi polčas"
Izgradnja in ureditev Slovenskega planinskega muzeja pa pomenita šele polovico opravljenega dela, saj bo v prihodnje treba muzej nadgrajevati in vanj privabljati obiskovalce. V muzeju pravijo, da si bodo prizadevali, da bo Slovenski planinski muzej obiskal vsak Slovenec in vsak turist, ki biva v širšem zaledju Julijskih Alp.
Muzej stoji v bližini nekdanje stavbe Triglavske muzejske zbirke, ob vstopu v Triglavski narodni park in dolino Vrat, ki se končuje z mogočno steno Triglava. Sodobni muzej v Mojstrani ne bo le nemi pričevalec zgodovine, saj je zasnovan kot prizorišče dogodkov in kot mesto srečevanja vseh generacij planincev, gornikov, alpinistov, pohodnikov ali pa obiskovalcev, so v muzeju zapisali v sporočilu za javnost.
| O Slovenskem planinskem muzeju je bilo govora tudi na radijskih valovih, in sicer v petkovem Studiu ob sedemnajstih. Oddajo poslušajte tukaj. |
| Več podrobnosti izveste na spletni strani muzeja. |
Osnovni cilj muzeja bo tudi v prihodnje zbirati gradivo in opažati dogodke ter jih primerno umeščati v zgodovino. Drugi cilj pa je vzgojni za mlade rodove, pri čemer je muzej treba dopolniti z dogajanjem v neposredni okolici.
Prispevek k preporodu turizma
Eržen prav tako kot kranjskogorski župan Jure Žerjav verjame, da bo muzej, ki naj bi letno privabil 30.000 obiskovalcev, postal pomemben del turistične ponudbe Mojstrane, ki je bila v času nekdanje Jugoslavije pomembna turistična točka. Upajo, da je Slovenski planinski muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem. Vendar pa brez izgradnje novih prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti do preporoda turizma v kraju ne bo.
M uzej naj bi ne le v začetku delovanja, temveč tudi v prihodnje z različnimi priložnostnimi razstavami in dogodki privabil številne turiste. Postal pa naj bi tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka, ki bo skupaj z Gornjesavskim muzejem, Planinsko zvezo Slovenije (PZS), ustanovo Avgusta Delavca in kranjskogorsko občino pomagal pri financiranju muzeja, ki se bo preživljal tudi s pomočjo vstopnine.
"Želimo, da to postane mesto, kamor se večkrat vračamo. Muzej je prostor, namenjen izobraževanju, druženju, in verjamemo, da se bodo v njem dobro počutili tako domači kot tuji ljubitelji gora," je dejal predsednik PZS-ja Bojan Rotovnik in pojasnil, da Slovenija stopa v korak z drugimi alpskimi narodi, ki tovrstne muzeje že imajo.
Planinstvo v Sloveniji zelo razširjeno
"Mnoge generacije slovenskih planincev so si prek sto let prizadevale, da bi pridobile svoj planinski muzej, zato smo zelo veseli in ponosni, da bomo dobili lastno institucijo, ki bo skrbela za sistematično beleženje planinske zgodovine," je zadovoljen Rotovnik, ki je spomnil, da je planinstvo v Sloveniji zelo razširjeno. Temu primerno je tudi število eksponatov, ki bi lahko svoje mesto našli v muzeju.
Zbrali so prek 2.000 eksponatov, za samo stalno razstavo pa so jih uporabili 450, katerih glavnina je iz stare Triglavske zbirke. Razstava je po principu vzpona na goro sestavljena iz klasične postavitve z vitrinami, predmeti in starimi fotografijami ter iz sodobnega dela z različnimi avdiovizualnimi pripomočki, računalniškimi vsebinami in interaktivnimi igricami, je pojasnila kustosinja Elizabeta Gradnik, ki je ena izmed petih zaposlenih v muzeju.
Nekoč še status nacionalnega muzeja?
V prihodnje se bo Gornjesavski muzej Jesenice, v okviru katerega planinski muzej deluje, prizadeval, da bi zanj pridobil status nacionalnega muzeja, kar bi pomenilo tudi pomoč kulturnega ministrstva pri financiranju.
Na odprtju muzeja je kulturna ministrica Majda Širca odgovorila na želje muzeja, da bi pridobil status nacionalnega pomena. Čeprav je planinstvo nedvomno slovenski nacionalni šport, pa je uvrstitev zbirke med nacionalne muzeje odvisna zlasti od upraviteljev, od tega kako je zbirka zastavljena in kako jo bodo kultivirali ter skrbeli zanjo. "Marsikateri muzej v Sloveniji tudi želi pridobiti ta status, ki je odvisen od zbirke in od teže te zbirke v luči javnega interesa," je pojasnila.
Predsednik Türk pa je izpostavil, da si muzej seveda zasluži status nacionalnega pomena. "Sem pa za to, da se razmisli, kaj ta ustanova predstavlja v širši slovenski kulturni definiciji. Planinstvo je važen del naše nacionalne biti, to vsi vemo. Gre za to, da se ta institucija čim bolj predstavi in uporabi, zlasti pri izobraževalnem sistemu," je dejal Türk. Dodal je, da da je treba muzej narediti čim bolj domač čim širšemu krogu prebivalcev ter obiskovalcev iz domovine in tujine.
"Velika prednost muzeja je, da smo v novi primerni stavbi, saj je to prvi namensko zgrajen muzej po drugi svetovni vojni. Tu imamo tudi depoje in strokovno knjižnico za obdelovanje gradiva, v kateri lahko vsak pridobi informacije o slovenskem planinstvu," je nacionalni pomen muzeja poudarila direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
"Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: pot je pomembnejša kot cilj," je še dodala.
Vse mi gre pokonci ko slišim te plehke, brezpomenske floskule dragega Turka. Očitno ga je slaba reklama z ljubico stala preveč in se nastavlja vsaki priložnosti, da nam pove nekaj lepega.
Na spletni strani muzeja je (še) ni ali ne najdem cenika ali pa je sploh ni?
Hvala za odgovor!
Moti pa me prisotnost levih močvirniških politikov s Turkom na čelu, ki so se prišli slikat na to otvoritev, saj drugače levičarji pri nas vsakega Slovenca, ki rad obiskuje hribe, takoj oblatijo in popluvajo, da je kmatavzarski goveji nazadnjak... Naj se levičarji hodijo slikat v Gućo, naše prelepe gore naj pa pustijo na miru...
Hribi so lep ambasador naše države. Ogromno tujcev, ki so vsi po vrsti zadovoljni z razgledi, potmi, urejenostjo koč. So tudi smeti, pa se mi zdi da vseeno manj, kot takrat, ko so bili v naših hribih večinoma samo Slovenci (žal:-().
Ne pa hemeroide naberat...
Fasada bi mogla bit modra (da se ve kdo je car), nadstrešek za avte rdeče barve, nujno strešna okna, uspredi dva betonsko ulita leva, mogoče majhen bajarček za ribce in zraven majhna fontana, da šprica voda, okoli objekta nujno velika železna ograja z bodicami na koncu, ob meji zasajene velike košate ciprese.
krasko hıso? alı pa morda panonsko, to bı morda malo bolj pasalo.
ne, morda bı bajto obelklı v alumınıj na vhodno stran pa dalı velıka steklena okna. to pac slovencljem ne zgleda ceneno.
ne ne, kaj ko bı postavılı neko bajtıco z barocnımı stebrıckı, vıjolıcno fasado ın oranzno dıagonalo cez fasado. ja, to bı bılo lepo..!
folk nıma pojma o arhıtekturı, ne zna nastet 3 arhıtektov, zıvıjo v nekı nagravznı oranznı bajtı (samı so preprıcanı kako je lepa ın oh ın sploh) ın potem ta folk solı pamet kaj je lepo ın kaj je grdo. kot da bı prebral v zıvljenju zbırko 5 prıjateljev ın potem rekel tkole na prvo oko da je Vojna ın mır zanıc knjıga...
(se opravıcujem za crke, sem v tujını)
Tako, kot me nikoli ne bo videl triglav, me tudi ta planinsko-gorsko-gorniški muzej ne bo.
To množično obleganje naših gora in tone smeti ki jih tam pustijo planinci sigurno ni celovit odnos do narave.
Meni gorski muzej zveni lepše in bolj domače.