Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 37 glasov
Ocenite to novico!
Ko sem zagledal skupino dobro opremljenih planincev v severni steni Male Mojstrovke, sem si težko predstavljal, da bom lahko tudi sam zmogel zahtevno smer.
Prepričan sem bil, da gre za izkušene alpiniste, ki bodo v nedeljskem dopoldnevu po prepadnem brezpotju krenili proti vrhu. Toda izkazalo se je, da gre za običajne planince iz Češke. S čeladami in opremo za samovarovanje so bili zgledno opremljeni, vendar so zelo počasi napredovali, zato sem jih, ko sem precej negotov tudi sam vstopil v najzahtevnejši del Hanzove poti, hitro prehitel in bil čez manj kot uro že na vrhu.
Ni za tiste z vrtoglavico
Izkušnja je bila nepozabna. Tako razgledno in izpostavljeno pot v Julijcih težko najdeš. Ves čas si v steni in se vsaj z eno roko držiš za jeklenico. Priznam, da na nekaterih odsekih raje nisem zrl v prepad, čeprav je stena odlično zavarovana. Ko se povzpneš nad vrh Šitne glave, se pot vendarle zravna in čaka te prečenje melišča. Sledi še naskok na vrh, vmes pa se ti za nagrado odpre osupljiv pogled na bližnje prepadne stene, na Jalovec in Mangart.
Razgled do Velikega Kleka
2332 metrov visoko je razgled izjemen. Čeprav vidljivost ni bila idealna, se je videl tudi Grossglockner (3798 m). Ker je s prelaza Vršič Mala Mojstrovka eden najhitreje dostopnih dvatisočakov, je ob sončnih in toplih koncih tedna gora precej obljudena. Dobrih 700 metrov višinske razlike ne pomeni posebne obremenitve za noge. Za pot navzdol je najprimernejša južna stran, čeprav je na nekaterih odsekih precej grušča, kar ni prav prijetno.
Čeprav mnogi govorite, da ni ta vzpon nič posebnega, je za nas "navadne" gornike, to kar lepa preizkušnja! Vsake take ture se kljub temu, da naj nebi bila "nič posebnega" vedno lotim s čelado in samovarovalnim kompletom!
Daj no. Na vsako goro lahko prideš na milijon načinov, a taki kot ste vi, se morate vedno spravljati na tisto eno, 2 metra široko pot, ki služi tistim manj veščim.
Zakaj potem sploh izbiraš te poti? Hodi po svojih, nihče ti ne prepoveduje.
tisti, ki na Hanzovi potrebuje samovarovalni komplet, tej poti ni dorasel. Enako pravzaprav velja za 99% zavarovanih poti v naših gorah. Te poti so bile nadelane v časih, ko še ni bilo ne duha ne sluha o kakršnihkolih samovarovalnih kompletih,
Sam se imam za povprečnega planinca, ki sem pred lepi prehodil/preplezal kar nekaj teh precej izpostavljenih (bolj ali manj) zavarovanih poti in sicer brez samovarovalnega kompleta.
Ampak danes se absolutno strinjam z uporabo kompleta. Saj veš majhna napaka, neprevidnost ima lahko usodne posledice. Če komplet reši samo 1 življenje na leto, je upravičil svoj namen.
Se pa strinjam s tabo, da pa sam komplet ne sme dajati nekega pretiranega občutka varnosti tistim, ki drugače ne bi upali na neko pot. Potem pa zmrznejo na kakšnem mestu, kjer se ne morejo vpeti na jeklenico in ne morejo ne naprej in ne nazaj.
Na žalost je pa tudi res, da se nekateri popolnoma brez izkušenj zaženejo direkt na zavarovane poti, potem pa delajo celo dramo iz težavnosti, nevarnosti itd...
še jaz prilagam par slik (klikni na sliko za povečavo)
Hanzova pot
na vrhu Male Mojstrovke, v ozadju Triglav
spust pa po običajni poti, tole je greben tik pod vrhom
ter legendarno melišče
drugače pa fajne poti so Jalovec in sicer izKoritnice (Log pod Mangrtom)...navzgor mimo zavetišča pod Špičkom.. je ene par luštnih stopenj z klini in zajlami... Navzdol pa se gre potem proti Mangrtu, nakar se pot odcepi, ena gre do bivaka pod Mangrtom, druga pa proti Koritnici... To pot res priporočam, pa sam mam kondicije kr neki, sam v enem dnevu bi bla tut zame prehuda.
Je pa fajn tudi zato, ker se celo dopoldne vzpenjaš v senci, medtem ko iz Tamarja te sonce kr fajn praži....
Še par slikc (klikni na sliko za povečavo)
pod vrhom Jalovca
na vrhu, Triglav v ozadju
spust
spust2
potka
Koritnica
potem v Kamniško-Savinskih je pa najboljši del meni čez Dolgi hrbet na Skuto. Par zanimivih stopenj, potem hoja po grebenu, malo plezarije... Vsega po malo. Ravno danes sem dal celotni greben od Kamiškega do Kokrskega sedla čez (Turska, Skuta, Grintovec) in Dolgi hrbet je najboljša zadeva...
ena fotka iz Skute (klikni na sliko za povečavo)
slik od danes še nimam :)
za drugo leto pa svetujem, da od začetka maja pa do konca septembra bolj pogosto napišete kakšen takle članek....da človek dobi kakšno idejo za izlet po napornem tednu....da povečamo slovenski turizem....
gore so pa tako lepe, da je brezpredmetno govoriti katera je drzna in katera ne....vsak, ki se naužije njenih lepot je sam sebi zapolnil veselje in zadovoljstvo....
Torej ne prevelika izpostavljenost, ne prenaporne rute.
In Mala Mojstrovka nudi zelo lep razgled. Torej do vrha pa kakor komu paše.
Oprosti, ampak na podlagi tvojega prispevka se mi je porodil dvom o tem, da imaš res že kaj alpinističnih izkušenj. Naj pojasnim: kot prvo, v alpinističnih smereh praviloma nimaš nobenih navrtanih klinov (svedrovcev). Notri je le toliko, kot so pustili predhodniki, ostalo moraš nabit in zataknit sam. Ne rečem, da se dandanes precej vrta tudi v visokih stenah in da določene smeri tudi imajo svedrovce, ampak to so izjeme, ne pravilo.
Drugo - tisto o nevarnosti v zavarovanih poteh in o varovanju v stenah ter o tem, kako te v alpinističnih smereh lahko kdo varuje od začetka do konca: a si katero smer preplezal tudi v vodstvu ali vedno le kot drugi? Varovanje prvega je vedno problematično in pogosto bolj ali manj simbolično. Tega se zavedajo skoraj vsi.
Zdaj pa še kar se tiče ferat: dejstvo je, da tudi pametno speljate ferate sledijo naravnim prehodom in praviloma ne grejo naravnost čez steno. Seveda obstajajo izjeme, ampak te boste našli prej v Avstriji kot v Italiji. Meni je teorija opremljanja poti, kot jo poznamo pri nas, v resnici kar všeč - predvsem dobro označene in pametno speljane poti, varovane pa pač kjer je res potrebno. Ne rečem pa, da tudi kaka ferata kdaj ne paše ...
Hanzova na Mojstrovko pa - že zelo dolgo je, kar sem šel, in takrat se mi ni zdela nič posebnega. Je pa res zelo lepa Hanzova na Prisojnik. Pa v dobrih razmerah niti ni težka, ne glede na to kaj se o njej govori.
Je pa simpatično, da prvi letošnji članek o slovenskih gorah objavite dan preden je v visokogorju že napovedan sneg ...
Za nekoga, ki pa je že splezal kakšno alpinistično smer, kjer poleg navrtanih klinov nimaš lestev in zajl (četudi samo 3a), mu pač nobena varovana planinska pot ne bo predstavljala izziva.
Sam imam kar nekaj alpinističnih izkušenj, pa sem še vedno mnenja, da so bolj nevarne varovane slovenske poti (brez samovarovanja, kjer je lahko vsak zdrs usoden), kot pa večina alpinističnih smeri v slovenskih Alpah (kjer te dejansko nekdo varuje od začeka do konca).
Je pa res, da sta pohodništvo in alpinzem dva povsem različna svetova.
Meni se pač ne zdi drzno nekaj kar je nabito z železjem, lojtrami in nevem še kaj. Tam pač ne doživiš gore kot bi jo lahko. Naj mi nekdo pove kaj je drznega na via Italiana, ali pa na via Amalia več kot Hanzova pot na Mojstrovko. Mogoče zato ker je več železja in daljša.
So pa poti čez steno, ki ponujajo naravne prehode in so normalno izurjenemu gorniku v veliko večje zadovoljstvo saj jih lahko z malo truda prehodi brez da bi visel in se vlačil po zajlah in hodil po lojtrah. Verjemite in po takih poteh doživiš tisto tapravo imaš občutek da si res preplezal steno. Kakšen podvig pa je hodit po lojtrah? še nisem slišal nobenga kmeta da bi se zvečer hvalil da je mogu v hlevu po lojtri al mogoče kdo je...
Če se nekomu zdi da je drzen ker se pomika po steni s pomočjo železja je pač v veliki zmoti! V to smer je zabredlo planinstvo ne samo pri nas ampak po celi evropi.
o dolžini poti pa še to.
Prva šestica taprava v naših stenah ni bila splezana v nobeni od velikih sten ampak nekje v komaj 200 m visoki stenci. Tolko o temu
Prijeten in varen korak vsem in čim več lepih prehojenih poti v gorah...
Je pa Hanzova na Mojstrovko posebej lepa pozimi, ko dejansko izkoriscas lepe prehode brez varovanja. Italjanske ferate me npr. niso prevec prepricale, za izpostavljenost grem raje kaj lepega splezat, ne pa da se prepenjam ...
Edina, res drzna zavarovana pot v Sloveniji (oz. v Italiji) je pot na Mangrt čez Belopeška jezera. Ali pa na Montaž čez 'Via Amalia'.