Podobe Slovenije
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 12 glasov Ocenite to novico!
Cekini
Slovenski turizem ima še vedno prostor za rast, a se mora po besedah Pakove usmeriti v zviševanje dodane vrednosti v obliki butičnih zgodb. Foto: Reuters
Zlati kamen 2017, Podčetrtek, Peter Misja
Nagrada zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino je letos pripadla Podčetrtku. Foto: BoBo
Zlati kamen 2017, Podčetrtek, Peter Misja
Podčetrtek je slavil zmago v konkurenci 11 finalistov - iz zahodnega dela Slovenije so se v njej znašli Bohinj, Cerkno in Kranjska Gora, iz osrednje in jugovzhodne Slovenije so za nagrado kandidirali Grosuplje, Kamnik in Novo mesto, kandidata med Koroško in Posavjem sta bila poleg Podčetrtka še Laško in Slovenj Gradec, vzhod države pa sta zastopala Lendava in Ljutomer. Foto: BoBo
Ljubljanski grad
Pomen sodelovanja je poudarila tudi direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek in se strinjala, da mora biti povečevanje turističnega uspeha usmerjeno v butično ponudbo in trajnostni razvoj. Foto: MMC RTV SLO
false
Sevnica po županovih besedah trenutno veliko stavi na prepoznavnost, pridobljeno z Melanio Trump. Foto: EPA
VIDEO
Najprodornejši je postal...

Dodaj v

Cekin za vsakič, ko smo danes slišali: "Butičnost v slovenski turizem"

Za razvojno najbolj prodorno občino razglašen Podčetrtek
14. marec 2017 ob 19:22,
zadnji poseg: 14. marec 2017 ob 19:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Turistični delavci se zavedajo, da množičnega turizma pri nas ne bo nikoli, zato se želijo osredotočiti na "zeleno, trajnostno naravnano butično zgodbo". Zlati kamen gre letos Podčetrtku.

Na že tradicionalnem srečanju občin in županov, ki je potekalo v ljubljanski Festivalni dvorani, so se zbrali nosilci lokalnih turističnih zgodb, ki so predstavili svoje zgodbe o uspehu, podelili pa so tudi zlati kamen, ki ga vsako leto prejme razvojno najbolj prodorna občina.

Do zdaj so organizatorji podelili šest zlatih kamnov - prva ga je leta 2012 prejela Idrija, sledile so občine Postojna, Škofja Loka in Šentrupert, lani je nagrada pripadla slovenski prestolnici, letos pa ga je dobil Podčetrtek.

V četrtkovi Tarči o turizmu, promociji in strategiji. Koliko vložimo in kaj za to dobimo? Voditeljica Erika Žnidaršič. V četrtek ob 20.00 na 1. programu TV Slovenija.

Razprava o turizmu kot uvod v podelitev
Pri izbiri letošnjega nagrajenca je bila rdeča nit turizem, na krilih katerega v zadnjih dneh leti tudi Slovenija. Naša država je namreč konec tedna ponosno zapustila največjo turistično borzo na svetu ITB Berlin, saj je dobila številne pohvale, pa tudi ugledno nagrado National Geographica.

Strokovnjaki so v razpravi govorili o pravi poti do razvoja uspešne znamke turistične destinacije, osredotočili pa so se prav na vtise iz Berlina ter na rekordne številke ljubljanskega turizma in sevniško zgodbo zaradi Melanie Trump kot primera dobre prakse.

Slovenija kot vzorčni model za trajnostni turizem
Maja Pak
, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), je ponovila svoje besede iz Berlina: "Poti nazaj ni več, zdaj nas resnično gleda ves svet." Povzela je, da smo se uspešno predstavili kot ena najbolj trajnostno razvitih držav in bili kot taka tudi prepoznani – ITB je Slovenijo izpostavil kot ključni projekt.

"Postali smo vzorčni model za trajnostni turizem," se je pohvalila. "V veliko veselje mi je bilo, ko so potem prišle druge države vprašat, kako nam je to uspelo. Kako lahko pri nas sodelujemo kar vsi –vlada, destinacije, ponudniki, celo aktivisti glede podnebnih sprememb in tako naprej. Prepričala jih je predvsem zelena zaveza vseh akterjev, zelena shema slovenskega turizma, naš unikatni model," je pojasnila.

Ljubljana poudarja povezovanje z drugimi občinami
Slovenska prestolnica, ki je bila za razvojno najbolj prodorno občino oklicana lani, se lahko pohvali z rekordnimi turističnimi številkami. Od starega leta se je poslovila z novim rekordom, saj je imela skoraj 1,28 milijona nočitev – tako preostalim občinam služi kot primer dobre prakse.

Petra Stušek, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana, je dejala, da je potrebna jasna vizija "vodilnih glav", in pojasnila, da v sodelovanje vključujejo vse občine v osrednjeslovenski regiji, saj razpršenost turistov prinaša zadovoljstvo vseh. Poudarila je, da delujejo predvsem v smeri zagotavljanja kakovostnih produktov in trajnostno naravnane butične zgodbe.

Slovenija kot butična petzvezdnična destinacija
V pripravi je tudi nova strategija turizma na državni ravni, ki naj bi bila izdelana do junija, tudi ta pa bo očitno omenjala butičnost. "V izhodišču nameravamo navesti Slovenijo kot butično petzvezdično destinacijo za zdrava, zelena in aktivna doživetja," je pojasnila Renata Martinčič z direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu.

Odličnost poudarjajo tudi v Brdih. Tina Novak Samec s tamkajšnjega zavoda za turizem je priznala, da so se učili od Italijanov in "pobrali, kar je dobrega", dodala pa, da dobivajo pohvale, da so jih v določenih segmentih že dohiteli ali celo prehiteli. Po njenih besedah je občina tista, ki ustvarja razmere, da se turizem lahko pozitivno razvija, in spomnila, da imajo v Brdih že 22 let istega župana, torej že vse od ustanovitve občine. "Ena glava, ena vizija," je dejala.

V Sevnici hoteli pikantne podrobnosti, dobili promocijo države
Z njo se je strinjal tudi sevniški župan Srečko Ocvirk. "Vizija mora biti konstantna, mora biti postavljena in mora teči, da se lahko hitro odzoveš, sicer je priložnost zamujena," je pojasnil. Po njegovem mnenju je njim to tudi uspelo, ko se je Sevnica nenadoma znašla v središču pozornosti svetovne javnosti zaradi tam rojene Melanie, soproge novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Povedal je, da so prej veliko vlagali v promocijo, nato pa so novinarji sami začeli začeti trkati na njihova vrata – od Bilda do Washington Posta. Opozoril pa je, da se v predvolilnem času iščejo druge zgodbe. "Ko je Trump podal kandidaturo, samo dobivali številna vprašanja. Morali smo preseči njihova pričakovanja, da bodo lahko poročali o neprijetnostih za Trumpa in postavili Slovenijo daleč na vzhod, na Balkan, ne pa v srednjo Evropo, kamor spada. Izkoristili smo to, da smo promovirali Slovenijo," je pojasnil.

Slovenko v Beli hiši pa nameravajo izkoristiti tudi v prestolnici: "Tukaj je študirala, zato načrtujemo vodenje po Melanijinih stopinjah v Ljubljani," je priznala Stuškova.

V Podčetrtku vsi brcajo na isti gol
Svoj potencial pa je znala izkoristiti tudi nagrajena občina Podčetrtek. "Svoj strateški razvoj gradi na jasno prepoznani identiteti, oprti na tradicijo," so v utemeljitvi nagrade zapisali organizatorji. Podčetrtek opisujejo kot zgleden primer razvojnega modela uspešnega manjšega kraja, ki je znal izkoristiti večino svojih danosti in je zgradil relativno močno blagovno znamko, ki kraj umešča kot "prostor telesnega in duhovnega zdravja". Nanjo so se pripeli tudi lokalni podjetniki, z njihovimi izdelki pa so v kraju razvili nove dogodke, kot je festival vina in čokolade.

"Imamo enega najboljših wellnessov in prepoznavno naravo, ki ponuja tudi veliko užitkov. V zadnjih letih smo naredili ogromen preskok na področju športnega turizma z novo športno dvorano, ki je zasedena za nekaj let vnaprej, in z ogromno kilometri kolesarskih stez," je po prejemu nagrade pojasnil župan Peter Misja.

Priznal je tudi, da so bili uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev, in pohvalil odprtost za sodelovanje krajanov, ki je bila označena tudi kot glavno gonilo uspeha: "V taki vasi, kot je Podčetrtek, ne moreš imeti dveh ekip, ampak eno, ki brca na isti gol. Imamo takšne ljudi, ki so sposobni izobraževati se, biti prijazni in zelo dobro urejati okolje," je poudaril župan.

Spremljali številne parametre
Po indeksu razvojne uspešnosti, ki spremlja različne razvojne vidike, je Podčetrtek v zadnjih petih letih napredoval za 27 mest, in čeprav je na robu Kozjanskega, ki je bilo pred nekaj desetletji sinonim za nerazvitost in revščino, zdaj dobiva evropske nagrade za urejenost kraja.

Organizatorji, GV Planet, si pri odločanju o nagrajencih pomagajo z raziskavo informacijskega sistema slovenskih občin, v katero je vključenih več kot 50 ključnih kazalnikov razvojne uspešnosti, pri tem pa vsako leto identificirajo in premeljejo okoli 160.000 uradnih podatkov.

Podčetrtek je slavil zmago v konkurenci 11 finalistov – iz zahodnega dela Slovenije so se tam znašli Bohinj, Cerkno in Kranjska Gora, iz osrednje in jugovzhodne Slovenije so za nagrado kandidirali Grosuplje, Kamnik in Novo mesto, kandidata med Koroško in Posavjem sta bila poleg Podčetrtka še Laško in Slovenj Gradec, vzhod države pa sta zastopala Lendava in Ljutomer. Za posamezne regijske zmagovalce so bili oklicani Cerkno, Kamnik, Lendava in Podčetrtek.

Tina Hacler
Prijavi napako
Komentarji
rokers
# 14.03.2017 ob 20:27
nehajte nakladat o tej butičnosti.. butičnost že, ampak to je v privat iniciativi, v privat zgodbi, kdor bo znal privabit na malo okrnjen del slovenske zemlje pripeljat ljudi, ki bodo cenili zgodbo. Cela Slovenija pa se mora trudit, da bo pripeljala turiste vseh vrst in jih skušala zadržati več kot en dan. to je bistvo, ko bo prišel gost pa naj bo bogataš, ali tak, ki komaj ima za počitnice in se bo pri nas počutil dobro, da bo užival in bo tako ostal večk kot le dan, dva, bo uspeh..Butičnost si vtaknite nekam. Kot da ne vem kak kajakaš v kampu, ali planinc ki spi v planinski koči nista spoštovanja vredna gosta.
gumball
# 14.03.2017 ob 20:30
Poleg Melanijinih stopinj predlagam še Latoyin vogal in morda Čepinove sponzorske kotičke; -)
vremenko
# 14.03.2017 ob 20:35
Slovenja je čudovita dežela, dokaz, da je tako majhen košček sveta lahko tako lep in raznolik. Prilagam še čudovito galerijo 50 fotografij Slovenije, posnetih iz zraka, ki je bila objavljena včeraj: Slovenija iz zraka
vojislav-novak
# 14.03.2017 ob 23:25
Hja, vsak bi rad imel butičnih turizem. Vsak bi raje gostil 10 turistov ki zapravijo 10 jurjev po glavi, kot pa 1000 turistov, ki zapravijo 100 evrov po glavi.

Ampak za takšne turiste je potrebno najprej imeti osnovno ponudbo, ki jih bo pritegnila, treba je imeti nekaj glamuroznega, kar bo privabilo bogate in slavne turiste. V Sloveniji ni Monte Carla, ni Dubrovnika, ni Thire, ni Key Westa. Morda bi lahko kaj naredili iz Lipice v navezi z bučnimi pršutarji na Krasu in dobrimi vinarji.

Pa še en pogoj je. Če imaš butično ponudbo in bi rad butična goste, je treba zagotoviti dokaj visok nivo ekskluzive. Angelina Jolie in Adele ne bosta na plaži skupaj s 1000 maturanti srednje kovinarske šole. Onidve bosta prišli na plažo, kamor imajo poleg njiju dostop še Roman Abramovič in Steven Spielberg, pa Kobe Bryant in Lindsey Vonn, obenem pa morajo biti Ferencov Joža iz Gornje Ležeče, Cvetkova Micka iz spodnjih Pirnič in Rajko "Crni" Hudoman z Viča iz te plaž izključeni. Tam, kjer je elita, jima raja kaj iskati. Za rajo je Portorož pa kamp v Luciji.
mikic007
# 14.03.2017 ob 22:50
Če nisi sposoben masovke, tudi butičnosti ne boš zmogel. Sicer pa je masovni turizem danes čisto nekaj drugega, kot 100 hotelov in 100.000 ljudi na eni plaži. Recimo Španija že dolgo ni več sinonim zanj, kljub polnim plažam, eno mesto je polno mladih, drugo polno luksuznih vil. Če niti študentov ne zanimaš, kako boš ljudi, ki želijo zapraviti 5000 v enem tednu? Samo s hrano in pijačo ter spanjem jih ne dobiš.

V glavnem, butični turizem je floskula, če nimaš širše vizije..
čak mal noris
# 14.03.2017 ob 21:59
Butičnost my ass. Za to bi morali imeti CELOTNO PONUDBO, ki bi goste, ki bi neomejeno zapravljali tudi pripeljala. Te pa NIMAMO. Amen.
fritaja
# 15.03.2017 ob 13:45
@rokers:
Pri nas se pojem "butičnost" razume kot "nategnili jih bomo malo, a jih bomo zato toliko bolj".
tuintam
# 15.03.2017 ob 00:51
Množično bodo navalili na butičnost... :)
Lupo
# 14.03.2017 ob 22:02
Butičnost v slovenski turizem

Že 60 let ponavljana fraza.
neznalček
# 14.03.2017 ob 19:51
A zato je načrtovana betonacija zadnje zelene površine v Izoli (zdaj več ni toliko zelena, ker je že zbagerirana in rastlinje posekano)?
Dr. Kumrovec
# 15.03.2017 ob 09:34
Država bi morala oblikovati zmagovalno strategijo potem pa si zavihat rokave.
tuintam
# 15.03.2017 ob 01:00
Že dolgo nisem hodil po Polhograjskem hribovju, tako da ne vem... A je nekje nekdo kupil nek kmečki turizem, prek katerega je vodila steza in kjer si lahko na vrtu na travi pod jablano pojedel ali nedeljsko kosilo ali pa samo kislo mleko. No, ta je to videl, kupil, zgradil avtobusno parkirišče, uničil tisto travnato dvorišče pod jablanami ipd. Sploh ni bil domačin, da se ve. Skratka, po mojem je brihta uničila tisto, zaradi česar je zadevo sploh kupila. Nekaj butičnega je želel komercialno izrabljati, pri čemer je tisto, v čemer je videl priložnost, po mojem uničil. Ne upam več tja...
Guliarth
# 14.03.2017 ob 20:55
Jaz predlagam turistični oglas v tujini : Po Zidarjevih poteh, do lepot Slovenije.
Kazalo