Podobe Slovenije
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 13 glasov Ocenite to novico!
Proti Piranu. Foto: Vesna Babič
Neuradna slovenska pešpot od Goričkega do Pirana. Foto: Staša Lepej Bašelj
Zasavske evropohodnice. Foto: Vinko Šeško
Uroš Vidovič in Jože Prah, glavna slovenska organizatorja Euroranda 2011. Foto: Vinko Šeško
Oznaka – markacija evropske pešpoti je rdeč krogec, znotraj pobarvan z rumeno, v nasprotju s slovensko transverzalo, ki je označena z rdečim krogcem in belo piko. Foto: Vinko Šeško
V Sloveniji sta izšla dva vodnika z opisom poti E6 in E7, oba je napisal Dario Cortese. Foto: Tanja Šuligoj
Naslednje srečanje evropohodnikov bo sredi septembra 2016 v kraju Skaane na Švedskem. Slovenski evropohodniki so že prijavili svojo udeležbo. Foto: Staša Lepej Bašelj
Zakonca Mateja in Aljoša Kramberger, ki sta svojo lansko pot po slovenski E6 posvetila obolelim za rakom. Foto: Vinko Šeško
Stičišče E6 in E7 v Velikih Laščah. Foto: Staša Lepej Bašelj
Start evropohoda Eurorando 2011. Foto: Vinko Šeško
Prihod 3.000 evropohodnikov v Granado. Foto: Staša Lepej Bašelj
Plakat Euroranda. Foto: Staša Lepej Bašelj
Obeležje E6 v Radljah ob Dravi. Foto: Vinko Šeško
Med oljkami in cipresami v okolici Strunjana. Foto: Vesna Babič

Dodaj v

Evropske pešpoti: si je mogoče lepše ogledati kraje kot peš?

Srečanje slovenskih evropohodnikov v Strunjanu
27. januar 2015 ob 07:47,
zadnji poseg: 28. januar 2015 ob 16:28
Strunjan - MMC RTV SLO

Slovenska obala je to soboto kljub kislim vremenskim napovedim privabila okoli 140 slovenskih evropohodnikov. V Strunjanu je namreč uradni zaključek slovenskega dela evropske pešpoti E6.

V Slovenijo so evropske pešpoti že leta 1975 prinesli gozdarji. Danes povezujeta Slovenijo evropski pešpoti E6 in E7, ki merita skoraj 1.000 km. Zanje skrbi Komisija za evropske pešpoti (KEUPS), ki so jo ustanovile: Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Turistična zveza Slovenije. Predsednik KEUPS-a je Jože Prah iz Sevnice, predsednik odbora za poti pri vseevropski komisiji Evropske popotniške zveze (ERA) pa je Uroš Vidovič s Ptuja. Vse o evropskih pešpoteh si lahko preberete na spletni strani.

Prah je udeležencem evropohoda pojasnil glavno poslanstvo Komisije za evropske pešpoti - vključevanje Slovenije v evropske tokove s popotništvom po evropskih pešpoteh, uveljavljanje javnega in državnega interesa za evropske pešpoti v Sloveniji, širjenje ideje hoje v naravi v obliki popotništva in turizma, seznanjanje popotnikov z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije in turistično ponudbo, populariziranje gozdov Slovenije in njihov pomen za turizem, prispevanje k promociji popotništva in spodbujanju trženja v turizmu na podeželju, prispevanje k razvoju podeželja, populariziranje varovanja narave, okolja in lastnine v naravnem okolju, sodelovanje v medsebojnem spoznavanju ljudi v domovini in ljudi iz drugih držav zaradi sožitja, sporazumevanja in miru v svetu, uveljavljanje evropske pešpoti kot sestavine turizma.

Evropski pohodniki se mednarodno povezujejo in združujejo, sodelujejo pri popularizaciji evropskih pešpoti, spoznavajo lepote, spodbujajo varovanje naravne in kulturne dediščine Slovenije in drugih držav, spoznavajo popotnike po evropskih in drugih pešpoteh ter prispevajo k sožitju, sporazumevanju in miru v svetu. Človek se je nekdaj gibal iz potrebe po preživetju, danes pa si z gibanjem polni baterije, išče nove energije in moči ter se sprosti v naravi.

Prek Evrope poteka 12 evropskih pešpoti, ki povezujejo morja in kraje, hribe in doline, dežele in kraje. Skupno so dolge okoli 60.000 km, a se njihova dolžina spreminja, predvsem daljša:

1. E1 – od Severnega morja do Sredozemskega morja, Italija, 4.900 km,
2. E2 – od Severnega morja do Sredozemskega morja, Nica, Francija, 4.850 km,
3. E3 – od Atlantskega morja (Santiago de Compostela) do Črnega morja, 6.950 km
4. E4 – od Gibraltarja do Cipra, 10.450 km,
5. E5 – od Atlantskega morja (Bretanija) do Verone, Italija, 3.050 km,
6. E6 – od Baltskega morja (Finska) do Egejskega morja, Grčija, 5.200 km,
7. E7 – od Atlantskega morja (Portugalske) do Črnega morja, 4.330 km,
8. E8 – od Irskega morja do Bolgarije, 4.390 km
9. E9 – od Severnega morja do Baltskega morja, 5.000 km,
10. E10 – od Laponske do Italije, 2.880 km
11. E11 – od Nizozemske do Poljske, 2.070 km in
12. E12 – od Norveške do Finske, 910 km (ta pot je nova, ustanovljena oktobra 2010).

Evropske pešpoti povezujejo Evropo in ljudi na izviren, ljubezniv, prijeten in sploh koristen način. Si je mogoče lepše ogledati kraje kot peš?

Dve evropoti vodita prek Slovenije
Čez Slovenijo potekata dve evropski pešpoti. E6 se začne v Skandinaviji in se izteče v Sredozemlju, E7 pa poteka od Atlantika do Črnega morja. Slovenski del pešpoti E6 poteka od Radelj do Strunjana, imenuje se Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana po Milanu Ciglarju (1923–1977), pohodniku z najdaljnosežnejšim korakom doslej, gozdarju in uredniku Gozdarskega vestnika. Slovenski del E6 je bil uradno odprt 24. 5. 1975 na Mašunu v okviru Tedna gozdov in proslave stoletnice prvega gozdarskega društva na Slovenskem. Pot je dolga okoli 350 km in se jo da prehoditi v 14 dneh. Na poti je 39 nadzornih točk in žigov.

Slovenski del pešpoti E7 ali Naprudnikova pot od Soče do Mure pa gre od Robiča na Tolminskem do Hodoša in je imenovana po Zoranu Naprudniku (1924–2000), slavistu in začetniku evropohodništva v Sloveniji. Slovenski del E7 je bil odprt 12. 9. 1986 na Mačkovcu v počastitev svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarskoraziskovalnih organizacij. Pot je dolga 600 km in ima 42 nadzornih točk in žigov.

Obe evropskih pešpoti sta dolgi približno 1.000 km in se srečata sredi gozda v Selu pri Robu v občini Velike Lašče. To je edino križišče pešpoti na balkanskem prostoru.

Podaljšana trasa
Slovenski del evropske pešpoti E6 se je doslej končal v Strunjanu, v letošnjem letu pa se bo pot podaljšala do meje. Podaljšana trasa E6 se bo slovesno odprla avgusta. Od slovenske meje naprej bodo E6 markirali Hrvati, ki so pred kratkim pristopili v Evropsko popotniško zvezo ERA. Doslej je bila trasa te poti prekinjena prav v Strunjanu in se je dalo naprej do grškega dela E6 priti le z ladjo iz Kopra ali Trsta. Po kopnem se bo tako dalo priti peš po markiranih poteh od Baltiškega morja do Egejskega morja, dosedanja trasa 5.200 km pa se bo podaljšala verjetno na 9.000 km pešpoti.

Moto slovenskih evropohodnikov je: "Kdor hodi, je vedno pred časom. Kdor hodi po evropskih pešpoteh, je nekaj desetletij pred časom. Kdor hodi po slovenskem delu dveh evropskih pešpoti, je že četrt stoletja pred časom. In ta čas je vedno zdaj."

Vsako leto več pohodnikov
Vsako leto prehodi slovenski evropski pešpoti v celotni dolžini po nekaj deset pohodnikov, njihovo število narašča iz leta v leto. Zaradi posledic žleda je trenutno precej slovenskih poti še neprehodnih, predvsem v okolici Iške in Sviščakov, dobri 2/3 poti pa je spet odprtih.

Mnogo Slovencev hodi tudi po drugih evropskih pešpoteh in romarskih poteh, npr. v Santiago de Compostelo, po Via Alpini, Via Francigeni, najdejo pa se tudi junaki, ki so odpešačili npr. v Compostelo kar z domačega praga (iz Celja, iz Grosuplja, iz Logatca), pa Radeljčana, ki sta hodila peš od Baltika do Jadranskega morja … Zakonca Mateja in Aljoša Kramberger z Destrnika sta lani v enem kosu prehodila slovenski del evropske pešpoti E6 in svojo hojo posvetila vsem bolnikom, ki se bojujejo z rakom. Poleg E6 in E7 je v Sloveniji še nekaj daljših in večdnevnih poti, npr. Pot sv. Jakoba, Slomškova pot, Emina pot … Nekatere poti pa nastajajo tudi spontano in brez uradnega blagoslova. Odkar je Vlado Kreslin leta 2007 izdal pesem Z Goričkega v Piran, so številni pohodniki prehodili in prekolesarili Slovenijo diagonalno, po neoznačenih poteh od Hodoša do Pirana in si zraven prepevali Z Goričkega v Piran. Kar nekaj idej je, da bi se ta pot tudi uradno registrirala.

Pešpoti za povezovanje
Pohodništvo postaja ena največjih rekreativnih dejavnosti. Pešpoti združujejo in povezujejo ljudi dobrih misli. Evropohodnike tako združujejo narava, mir in ljubezen. Pohodništvo je gibanje samo s hojo, je premagovanje razdalj s premikanjem nog. Je poceni in si ga lahko privošči vsakdo. Človek se pri daljši hoji telesno in duhovno začuti, a le če na poti ne hiti, temveč si vzame čas zase. Vse več ljudi najde v hoji sprostitev in odmik od ponorelega tempa življenja.

Nekateri menijo, da je med popotništvom in romanjem velika razlika. Če hodiš, še ne pomeni, da si romar, pomeni samo, da rad hodiš. Da bi se lahko imenoval romar, moraš romati. A danes ljudje ne romajo več v prvobitnem smislu, temveč obiskujejo romarske poti, zato se razlikovanje med romanjem in pohodništvom manjša. Romanje naj bi imelo večji duhovni naboj od pohodništva.

Ljudje se na pot odpravljajo iz različnih nagibov. Nekateri si želijo izboljšati kakovost življenja, narediti obračun s preteklostjo, premisliti korake za naprej. Določenim je hoja zgolj športni užitek in preizkušanje zmogljivosti lastnega telesa. Spet druge vodi želja po spoznavanju nečesa novega, doživetju narave, srečanjih z drugimi ljudmi in tudi s samim sabo. Pot je srečanje. Nekdo je zapisal: "Pravkar sem srečal pomembnega človeka, namreč samega sebe."

Evropohodniki z območja celotne Evrope se vsakih pet let srečujejo na vseevropskem srečanju, imenovanem Eurorando. Leta 2001 je bilo srečanje evropohodnikov v Strassbourgu, leta 2006 v Čeških Budjejovicah in leta 2011 v Granadi v Španiji. Prireditve Evropohod 2011 ali Eurorando 2011 v Granadi se je udeležilo 3.000 pohodnikov iz vse Evrope, iz Slovenije pa 51.

Moto zadnjega srečanja evropohodnikov v osrčju Andaluzije je bil Pešpoti in voda. V Sloveniji so takrat organizirali različne dogodke in pohode v sklopu celoletnega projekta Evropohod 2011. Na pohodih so pohodniki simbolično zajemali vodo v posebne lesene posode. Voda in lesena posoda sta simbiozi Gozda in Vode, elementa, ki sta medsebojno življenjsko povezana. Pohodniki so zbirali vodo iz rek in ledenika, iz vodnih zajetij, iz izvirov, iz jezer in morja ter podzemnih voda. Vodo so nato zlili v eno posodo na Geossu, središču Slovenije, in slovensko vodo ponesli na pot proti Španiji ter jo skupaj z drugimi evropskimi pohodniki, ki so prav tako nosili svojo vodo prek celotne Evrope, simbolično zlili v Levji vodnjak v Alhambri v Granadi.

Jože Prah je takrat povedal: "Voda je element življenja, ki ne pozna meja. Je pomlad življenja, hkrati pa je prometna pot in vir energije. Sreča vsakega sprehajalca, npr. v obliki jezera, reke, ledenika. Ljudje morajo z njo ravnati zavedno in jo zaščititi pred onesnaževanjem. Voda lahko zaradi podnebnih sprememb postane omejeno blago. Voda je ključnega pomena za življenje. Voda začne svojo pot v izvirih. Brez njih ni življenja, ni kulture, ni zdravja. Z geslom "Pohodi po E-poteh in k E-potem" nosimo evropski pohodniki s sabo idejo skozi celotno Evropo, vse do Andaluzije v Španiji."

Slovenija hodi je projekt in hkrati blagovna znamka, ki v Sloveniji promovira, spodbuja in trži pohodništvo in kolesarstvo. Projekt naj bi privabil tuje in domače pohodnike v času večdnevnih dogodkov v določenem kraju, kot npr. Festival alpskega cvetja, Festival pohodništva v Bohinju, Pohodniški festival v dolini Soče, Festival tematskih poti v Posavju … Udeleženci bodo vabljeni na različne pohodniške poti, poslušali bodo strokovna predavanja na temo pohodništva, spoznavali pohodno opremo ...

Sobotni pohod od Belvedera do Strunjana je tako uradni začetek praznovanja 40-letnice slovenskega dela evropske pešpoti E6. Osrednji prireditvi pa bosta avgusta na Mačkovcu in oktobra na Gozdarskem inštitutu. Ker E6 preči 26 občin, bodo organizatorji te poti skušali navezati stike z župani občin, prek katerih poteka E6 in ustanoviti fond za boljšo urejenost in vzdrževanje teh poti.

Evropske pešpoti so poti za odkrivanje krajev in lastne duše, pa tudi za odkrivanje prijateljstev in krepitev vezi med ljudmi. Evropske pešpoti povezujejo kraje in ljudi. Le stopajte po njih, telo in duša vam bosta hvaležna.

Besedilo: Staša Lepej Bašelj
Fotografije: Staša Lepej Bašelj, Vinko Šeško, Vesna Babič

Prijavi napako
Komentarji
Fleaa
# 27.01.2015 ob 08:59
ko dobim na €jacpotu se odpravim po E6 od Baltiškega morja (Finska) do Egejskega morja, Grčija, 5.200 km..... do takrat pa nimam časa.....
Peacemaker
# 27.01.2015 ob 09:53
Malo naj spletno stran posodobijo, saj ni ne vem kakšen strošek.

Obstoječa zgleda, kot bi bila narejena 98-ega leta...
bučca
# 27.01.2015 ob 09:00
Kot je videti, se je veliko ljudi udeležilo tega pohoda, pohvalno.
Pelegrinka
# 27.01.2015 ob 17:48
Fleaa, ni vam treba dobiti na loteriji, da bi bili pohodnik. Le gojzarje si obujte, nadenite nahrbtnik in stopite čez hišni prag. Nekateri hodijo res tudi na dolge razdalje, stotine in tisoče km, a so ti bolj izjema kot pravilo. Bistvo pohodništva je vzpodbujanje hoje, rekreacija, stik z naravo in ljudmi. Če greste do bližnje gmajne ali do sosednje vasi, vas ne bo stalo nič.
Pelegrinka
# 27.01.2015 ob 19:52
Pod fotografijo št. 13 je napačen podnapis. Na njej ni obeležje E6 v Radljih pri Dravi, temveč informativna tabla slovenske Jakobove poti, ki se nahaja na Golovcu v Ljubljani.
nWo
# 02.02.2015 ob 13:24
Evropske pešpoti: si je mogoče lepše ogledati kraje kot peš?

Da, z avtom.
Pelegrinka
# 28.01.2015 ob 13:02
Trewq: V Španiji in tudi v Italiji (npr. Assisiana) so te pohodniške poti res vrhunsko organizirane. Popotnik moram samo hoditi in slediti markacijam, ob poti pa ga čakajo poceni romarska zavetišča (v Španiji od 6 EUR naprej, v Italiji malo dražje), hrana, internet, ipd.... Pri nas je logistika težja, čeprav so tako na Slovenski Jakobovi poti in tudi na E6 in E7 označena prenočišča, so pa seveda dražja kot v Španiji. Tudi markacije so v RS slabše, vendar imamo domačini prednost poznavanja terena in se je lažje znajti, če zaideš. Če pa pomislite, da morate do Španije še priti, lahko za ceno letalske vozovnice mirno prehodite celo RS in prenočujete po hotelih, hostlih in kmečkih turizmih in bo še vseeno ceneje kot v Španiji. Popotniki pogosto pripovedujejo, da so jim nudili v RS prenočišče tudi čisto neznani ljudje, mimo katerih jih je vodila pot in so gostoljubno odprli vrata svojega doma.

Rdečinavijač: Kako se komu zdi. Popotniki radi hodimo in si ogledujemo ter doživljamo svet počasi, se srečujemo in pogovarjamo z ljudmi, vidimo lep vrt, rože, kozolce... Kolesarji brzite mimo, gledate pod kolesa. V istem času res prevozite daljšo razdaljo, ni pa nujno, da tudi VIDITE več. Sama sem bila zaradi poškodbe kolena nekaj časa obsojena na kolo, pa sem ves čas med vožnjo s kolesom hrepenela po tem, da stopim dol in grem naprej peš. Vsak pač najde zase tisto, kar ga veseli. In prav je tako.
jaskelainen
# 27.01.2015 ob 13:08
@barezi - Balkan se začne na južni strani Alp. Pa se ti lah na pol pretrgaš, pa bo še vseeno tako!
barezi
# 27.01.2015 ob 09:27
Ali do Strunjana sega Evropa, naprej pa je Balkan? Osebno sem mnenja da se Balkan začne iza nekdanje Vojne krajine (južna meja Svetega rimskega cesarstva) do koder je nekdaj segalo zahodno oziroma se je začelo vzhodno Otomansko carstvo.
perousia
# 28.01.2015 ob 18:50
S tem člankom ste pa meni polepšali dan, zelo sem vesel, da se tudi pri nas resno ukvarjamo s svobodnim, neodvisnim gibanjem. Najbolj zanimivo se mi zdi, kako malo se je pohodništvo spremenilo skozi čas, še vedno se ljudje zavijejo v cunje in si oprtajo culo na ramo, natočijo vodo v čutaro in se prepustijo potovanju.
Danes je pohodništvo še vse kaj drugega kot trpljenje, obleke so tanke, lahke in funkcionalne, razni pripomočki so zmogljivi in poceni, na voljo so razni zemljevidi in podatki, le paziti moraš nekoliko bolj na izgled, obnašanje ter razne spretnosti v naravi, kot je kurjenje tabornega ognja na prostem, postavljanje zasilnega bivaka ali lov.
Običajno se na krajših pohodih sam znajdem, če greš za par dni, pa si čedalje bolj odvisen od denarja, opreme in prenočišč, rabimo več označenih pitnih izvirov vode, zasilnih premočišč ter taborov, kjer se lahko človek sprosti in spočije, pa bomo lahko spet postali pravi vagabundi. Pohodništvo mora biti skrajno poceni, 5 evrov na dan je že soliden denar, po drugi strani vangart več niti ne porabi. Delno se strinjam tudi glede kolesa, praviloma bi lahko človek kolesaril povsod kjer lahko hodi, verjetno ga je treba danes kdaj dvigniti in nesti čez kakšno oviro, vendar je kolo še vedno zelo priročno vozilo, ker lahko nanj odložiš težo in se malce spočiješ. Včasih so ljudje potovali na konjih in oslih, danes imamo električna kolesa, sicer nobeno vozilo ne zmore nadomestiti zvesto in privrženo žival, se pa da marsikaj improvizirat, pa še trpi ne in ga lahko povsod parkiramo.
Lahko bi rekli še kako o vagabundih, ta tradicija se je precej spreminjala s časom, je pa klateštvo sestavni del življenja vsakega naroda, vesel sem, da pri nas danes ni prepovedano oziroma spada pod pohodništvo ;)
rdečinavijač
# 28.01.2015 ob 09:50
Evropske pešpoti: si je mogoče lepše ogledati kraje kot peš?

Da. S kolesom. Pa še več vidiš.
trewq
# 28.01.2015 ob 01:00
@Pelegrinka
"Pod fotografijo št. 13 je napačen podnapis. Na njej ni obeležje E6 v Radljih pri Dravi, temveč informativna tabla slovenske Jakobove poti, ki se nahaja na Golovcu v Ljubljani."
Točno tako. SJP pač ne poteka skozi Radlje ob Dravi :)

Me pa te poti skozi Slovenijo osebno precej mikajo. Vsako leto bolj se mi zdi "žalostno" dejstvo, da odhajam hoditi v Španijo, nisem pa še prehodil ne SJP, ne E6 in E7 (V Sloveniji). Tudi razlog mi je znan (infrastruktura za poceni spanje), vendar me to ne odvezuje ;)
naš človek
# 28.01.2015 ob 00:09
@N4z
Tvoja definicija bi bila kar primerna, barezi je vzel pa kar meje Otomanskega imperija. A pol je Budimpešta bolj balkanska kot Knin?
N4z
# 27.01.2015 ob 22:00
@Pelegrinka: mogoče je Fleaa mislil, da človek s službo preprosto nima časa za takšne kolosalne podvige.

@Barezi: zgodovina se strinja, Balkan je ime zgodovinskega področja otomanske kulturne sfere, a tega nikoli ne povej Jugonostalgikom ali Srbofilom. Če govorimo o geografiji, je pravilen naziv seveda balkanski polotok. Na tem se pa Slovenija res nahaja.
stewie
# 27.01.2015 ob 09:17
Seveda si je mogoče, kar prek google-map-street-view programa.
Pa še utrujen nisi in na vreme nisi vezan. Prišparaš pa tudi ogromno.
Slovenija
link
Butični hotel Gredič - od počitniškega dvorca do kulise vinskih žajfnic
33
12. september 2017 ob 06:16 Do Grediča vodi ozka, vijugasta stranska cesta skozi Brda, mimo vinogradov ter posesti Marjana Simčiča in Movie do cvetoče sivke pred vhodom v butični hotel, katerega zunanjost je širši javnosti ...
Več novic ...
Kazalo