Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 34 glasov
Ocenite to novico!
Resda je Idrija umaknjena od glavnih prometnic in avtocest, a saj poznate slovensko turistično geslo "Stranske poti so zapeljivejše od glavnih." Obiščite Idrijo, ne bo vam žal!
Do najstarejšega slovenskega rudarskega mesta vodi ovinkarsta pot (vsaj, če se do nje podamo mimo Logatca), mesto pa je stisnjeno v kotlini. A ko premagamo cestne zavoje in izstopimo iz avtomobila, hitro spoznamo, da je bila odločitev za obisk Idrije prava.
Mesto je prava zakladnica slovenske naravne in tehnične kulture in se lahko pohvali z več značilnostmi in posebnostmi, ki so vezane na ta del dežele na sončni strani Alp.
S klekljanjem do čipk
Morda večina ob besedi Idrija najprej pomisli na znamenito idrijsko čipko, prefinjeno prepletanje niti s klekljanjem, s katerim pod prsti spretnih žensk nastajajo najrazličnejši prti, posteljnina, zavese in modni dodatki, tudi takšni za obutev in oblačila. Idrija je to svojo posebnost, ki živi že vsaj od 16. stoletja, razvila do popolnosti, v mestu pa je tudi več trgovin in galerij, kjer je mogoče kupiti kakšen izdelek, ki je tudi odlično tradicionalno slovensko darilo. V mestu še vedno deluje čipkarska šola.
Če se sprehodimo mimo omenjene čipkarske šole navzgor, že uzremo veličastni grad Gewerkenegg z opazno uro na stolpu. Danes ima v njem sedež Mestni muzej Idrija, med njegovimi stenami pa se skriva tudi stalna razstava o 500-letni zgodovini rudnika živega srebra in mesta ter bogata geološka zbirka. Prav za to zbirko je muzej leta 1997 prejel nagrado za najboljši evropski muzej tehnične in industrijske dediščine.
Čez cesto se oko ustavi še na eni mogočni in izredno lepo ohranjeni zgradbi, ki se danes imenuje Gimnazija Jurija Vege, v letih med 1901 in 1926 pa je veljala za prvo slovensko realko, v kateri je kot osrednji učni jezik prevladovala slovenščina, zato je imela velik nacionalni pomen.
Živo srebro neločljivo povezano z Idrijo
Obisk Idrije pa seveda ne bi bil popoln brez srečanja s svetovno znanim in pomembnim rudnikom živega srebra, ki je nekoč veljal za drugi največji tovrstni rudnik na svetu, v njem pa so od leta 1500 pridobili kar 147.000 ton živega srebra, kar je več kot 13 odstotkov svetovne proizvodnje te kovine. Živo srebro, edino tekočo kovino, so nekdaj uporabljali v medicini, kozmetiki, zobozdravstvu, kemijski in vojni industriji pa tudi za ločevanje srebra in zlata, nato pa je cena na svetovnem trgu močno padla, na njegovo strupenost pa je začelo opozarjati tudi vse več okoljevarstvenih organizacij.
Te kovine v Idriji zato zadnja leta ne kopljejo več, opustele rove pa polnijo z vodo in osiromašenim betonom, saj bi se sicer mesto nad njimi lahko začelo pogrezati. Dve tretjini podzemlja Idrije je namreč povsem prekopane, rudarji pa so izkopali več kot 700 kilometrov rovov. Najgloblji deli rudnika so segali do globine 400 metrov. Živo srebro ima izredno gostoto, saj en liter tehta več kot 13 kilogramov, zato železna krogla zlahka plava v njem.
Kako so si rudarji služili kruh?
Obiskovalci lahko z vodnikom začutijo vsaj majhen utrip težkega rudarskega življenja, če obiščejo Antonijev rov (ogledi so v tem času ob koncih tedna in praznikih ob 10. in 15. uri). S čelado na glavi in v zelenem rudarskem jopiču se spustijo do Ahacijevega obzorja, ki je z globino sto metrov najnižja točka ogleda, vmes pa so v osvetljenih rovih prikazani kopanje, odvažanje in presipavanje rude, pa tudi prostori, v katerih so si rudarji privoščili skromno malico in hodili na stranišče. Med ogledom pa obiskovalcem ponagaja tudi jamski škrat Bergmandlc.
Če k vsem omenjenim znamenitostim dodamo še kulinarično specialiteto idrijske žlikrofe, razkošni Kendov dvorec (ki sicer leži v štiri kilometre oddaljeni Spodnji Idriji), ki je bil nedavno uvrščen med najboljše hotele na svetu, skrivnostno in temačno Divje jezero in podatek, da je bil v Idriji rojen Stanko Bloudek, je namigov za izlet v ta konec verjetno več kot dovolj, kajne?
Drugače pa je z Idrijo tako, da je velika občina kolikor vem se denar že dolgo ni investiral nikamor kot v mesto samo. Okoliški kraji pa so vseeno brez asfaltiranih cest in podobno. Največ denarja v zadnjih letih je bilo vloženega v osrednji mestni trg, kar je po moje ena najbolj zgrešenih možnih investicij, saj je popolnoma nefunkcionalen.
Kolektor in Hidria sta podjetji, ki svoji zaposlenim kljub ogromnim dobičkom izplačujejo le minimalno plačo in ko bi vedel kako nečloveški pritiski so se izvajali zaradi stavke skei-a
kaj si domačini mislijo o teh dveh podjetjih si lahko preberete na spodnji povezavi
Edina šibka točka Idrije - kar se tiče turizma - so hotelske zmogljivosti. Edini pravi hotel v Idriji je zaprt že cca 15 let, trenutno ga sicer prenavljajo vendar bo do odprtja verjetno minilo še kar nekaj časa.
Imamo sicer nekaj manjših prenočišč, ki pa so v sezoni kar dobro zasedena, posebej poleti v času čipkarskega festivala ter med ribolovno sezono, ko pridejo Italijani (Idrijca je kot del porečja reke Soče dom soške postrvi). Tu je seveda še Kendov dvorec v Spodnji Idriji, ki pa je namenjen predvsem petičnim gostom, cene so seveda temu primerne.
Tiste prave železnice pa v Idrijo nikoli ni bilo, so pa Italijani za časa okupacije že začeli z gradnjo železnice Most na Soči - Idrija - Logatec. Po okupaciji in priklučitvi primorske se gradnja ni nadaljevala, so pa še vedno vidni objekti pri Godoviču (gre za tunel in nekaj premostitev)
Idrija je vsekakor vredna obiska, poleg že omenjenih znamenitosti se splača obiskati krajinski park Zgornja Idrijca, narava je res čudovita. V prihodnosti bo najbrž krajinski park zgornja Idrijca vključen v načrtovan regijski park severnoprimorske regije (park Trnovski gozd).
Ja, Idrija je imela železniško povezavo z Logatcem. Šlo je za ozkotirno progo, namenjeno AO vojski.
A vlak je enkrat bil do tja al kaj? Zakaj so pa ukinli?
V rudnikih še nisem bil si pa bo treba enkrat čas vzet...
Sicer upam da jim uspe priti na Unescov seznam!!!!