Podobe Slovenije
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 2 glasov Ocenite to novico!
Martinovo pomeni simboličen konec vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo izključno od grozdja in vina, je to največji praznik v letu. Foto: Borut Živulović/BoBo
Utrip v prestolnici. Foto: Borut Živulović/BoBo
Za vinogradnike in druge ljubitelje žlahtne kapljice bodo prihodnji dnevi v znamenju njihovega osrednjega praznika martinovega. Ta v vseh vinorodnih okoljih predstavlja pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Foto: Borut Živulović/BoBo
Letošnje dogajanje bo najbolj zgoščeno prihodnji konec tedna, že ta pa se je začelo v Ljubljani in Kopru. Foto: Borut Živulović/BoBo

Dodaj v

Foto: V nizkem štartu pred praznikom svetega Martina

Prestolnica postala prizorišče Vinske poti
4. november 2017 ob 16:54
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugje po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Sv. Martina zaznamujejo z organizacijo različnih družabnih, etnoloških in športnih prireditev.

Vinski praznik se je v prestolnici že začel, in sicer v sklopu vinskih poti. Prireditev v središču Ljubljane se sicer letos s tradicionalnih lokacij, kot so Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje in Mestni trg, širi na Prešernov trg in izbrane ljubljanske ulice v bližini, in sicer Miklošičevo, Trubarjevo in Nazorjevo ulico. Kot so poudarili organizatorji, tako skupaj tvorijo povezano celoto prireditve.

Tako to kot prihodnjo soboto se bo ob bogatem kulturno-umetniškem programu predstavilo 160, danes okoli 90, prihodnji teden pa okoli 70 ponudnikov vrhunskega slovenskega vina in odlične kulinarike.

Ob vinskem prazniku je glasno tudi na Obali. Udarno so začeli že v petek s koncertom Parnega valjka.

Večina martinovega dogajanja pa bo letos zgoščena na prihodnjo soboto, saj bo tokrat praznik prav na ta dan. Največ ljudi vsako leto privabi največje javno martinovanje v Mariboru, ki se bo tudi letos, že 34., začelo natanko ob 11. uri in 11 minut. Dogodek organizatorji obogatijo s prihodom vinskih kraljic, bračev in folkloristov, kmečkih žena ter splavarjev in predstavnikov vinskih redov in bratovščin, ki obhodijo mestno jedro, s seboj pa prinesejo jesenske pridelke in dobrote, da se tako na simbolni način zahvalijo jeseni.

Veliko martinovanje bo potekalo tudi v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju, kjer je dogodek vedno povezan z začetkom priprav na tradicionalno kurentovanje, saj je ta praznik pri njih znan tudi kot "mali fašenk". Večje ali manjše martinove prireditve bodo prihodnji konec tedna zaznamovale tudi druge dele Slovenije. Med drugim bosta v Ormožu tradicionalna martinova tržnica in martinovanje, številna martinovanja bodo tudi v Halozah, Slovenskih Konjicah in Laškem.

V Prekmurju bo potekal tradicionalni Martinov pohod iz Martjancev oz. Moravskih Toplic, podobno bo v nedeljo tudi v Lendavi. Martinovanji bosta potekali tudi v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Na Primorskem velja omeniti martinovanje na Krasu, ki bo na več prizoriščih povezalo vinarsko tradicijo Krasa s pristno kraško kulinariko, kulturo, športom in zabavo. Četrta izvedba ostaja zvesta povezovanju ponudnikov ob Kraški vinski cesti, letošnje število vključenih je rekordno, saj jih bo skupaj več kot sto.

Številne manjše prireditve bodo na Vipavskem, pestro pa bo tudi na Obali, kjer bo najbolj tradicionalna prireditev v Marezigah. Na Dolenjskem bo martinovanje potekalo v Novem mestu in ponekod v Beli krajini, že tradicionalni vinarski praznik v Semiču pa bo šele čez dva tedna. Tudi na Gorenjskem, kjer vinarstvo ni ravno doma, bo prihodnja dva konca tedna znova potekala Vinska pot v rovih pod starim Kranjem.

Policija že izdala opozorila
Ob tem velja opozorilo policistov, da vinjeni ljudje za volanom nimajo česa početi. Policija bo tudi letos v času martinovih dogodkov izvajala poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, zato je bolje in ceneje, predvsem pa varneje ob odhodu na praznovanje izbrati sredstva javnega prevoza, taksije ali alternativne načine vračanja z zabav.

Nekaj utrinkov s sobotnega dogajanja v prestolnici si lahko pogledate spodaj.

K. K., foto: Borut Živulović/BoBo
Prijavi napako
Komentarji
ajdtula
# 04.11.2017 ob 17:05
Martinovanje naj bi trajalo do začetka veselega decembra :)
Highland
# 04.11.2017 ob 17:19
Gremo Inkasanti..!!
Highland
# 05.11.2017 ob 14:39
Jon alkohol je del Kulture, če sploh razumeš pomen besede Kultura.. Odkar obstajajo najdeni zapisi, dokumenti, arheloloske najdbe potrjuje dejstvo da je to prisotno v vseh Kulturah od vsega začetka človeštva.. LP
tureavanture
# 05.11.2017 ob 01:43
Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugje po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Sv. Martina zaznamujejo z organizacijo različnih družabnih, etnoloških in športnih prireditev.

Niti ne, opažam le bolj pogosto prisotnost inkasantov a.k.a. slovenske policije na vseh prometnicah bližje gostilnam. Očitno se gospodje ne zavedajo, od čigavega vsakomesečnega DDV ja dobivajo svoje plače.
virus99
# 05.11.2017 ob 12:06
Johnny Deep naj pride k nam, ga ne bo nihče postrani gledal če bo počen cel dan.
krog
# 05.11.2017 ob 08:05
@henodarling
Z moje strani 100 plusov,ce bi se dalo.

@tureavanture
Tudi od mojih placanih davkov so placani. In zelo podpiram,da so v tem casu policaji pred vsako gostilno (ubistvu zal niso). Imam manj moznosti,da imam prometno nesreco zaradi kaksnega alkoholiziranega osebka,ki se mu pitje in volan ne zdita slaba kombinacija.
Highland
# 07.11.2017 ob 10:29
Por, neprimerno je mogoče obnašanje posameznikov (osebna kultura), zloraba, itd.. No pa pojdi v Vatikan in protestiraj proti neprimernemu obnašanju duhovnikov, saj pijejo vino med obredom..
piarija
# 05.11.2017 ob 10:19
vse pijano...
Guliarth
# 04.11.2017 ob 23:35
Jon +++++++
sik
# 05.11.2017 ob 01:45
Martinovanje je lepši izraz za nalivanje in pijančevanje.
Postajamo drugi Rusi.
Oni z vodko mi pa s šmarjolo in pirom.
Hk, pa na zdrovje.
henodarling
# 04.11.2017 ob 18:36
Če je folklora del kulture je tudi slovensko pitje kulturno!
Da o alkoholizmu ne izgubljamo besed.
Jon
# 04.11.2017 ob 17:22
Alkoholizem je pomembna anomalija razvitih družb, lepo ga zapakirajmo v kulturo, nam bo lažje.
por
# 05.11.2017 ob 16:40
@highland
Marsikaj je bilo od nekdaj del kulture, pa smo določene neprimerne zadeve brez obžalovanja lepo ukinili. Če sploh razumeš pomen neprimerne.
henodarling
# 04.11.2017 ob 18:42
Slovenija se uvršča med države, v katerih imajo ljudje do uživanja alkohola pozitiven odnos, zaradi česar je omejitev v zvezi z alkoholom izredno malo. Za večino je namreč uživanje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije, obredov ali celo način življenja. Po popiti količini alkohola veljamo za mokro družbo, saj smo v samem evropskem vrhu. Slovenec, starejši od 15 let, spije na leto namreč med deset in petnajst litrov čistega alkohola.

Najbolj zlorabljena legalna droga Dejstvo je, da je alkohol najbolj zlorabljena legalna droga v našem okolju, ki ravno zato povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih težav. Zaradi ekonomskega interesa za proizvodnjo in potrošnjo alkoholnih pijač je tudi ozaveščanje o nevarnostih in posledicah uživanja alkohola bolj usmerjeno v promocijo zmernega pitja kot v prepoved alkohola.

A čeprav sogovorniki ugotavljajo, da se stvari malenkost izboljšujejo, in sicer tako z alkoholnim zakonom, ko smo omejili prodajo alkoholnih pijač v lokalih in trgovinah, kot s strožjo prometno zakonodajo in predvsem s strožjimi kaznimi, se pitje alkohola še naprej tolerira. Še več, alkohol povezujemo z zdravjem v smislu, "deci" vina je dober za zdravje, bolezen je treba razkužiti, da ne omenjam, kako se po prekrokani noči znamo pohvaliti, koliko alkohola smo popili.

Do 250 tisoč odvisnikov od alkohola A statistika je grozljiva. Zaradi posledic alkohola slovenske bolnišnice sprejmejo okoli 4000 ljudi letno, na leto jih zaradi alkohola umre med 300 in 400. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je približno vsaka tretja žrtev prometne nesreče posledica uporabe alkohola, in število samomorov zaradi alkoholizma ter uničena življenja najbližjih družinskih članov, se številka absolutno poviša. Natančnega števila, koliko alkoholikov imamo v Sloveniji, ni, številka se giblje med 150 tisoč in 250 tisoč. Najnovejši podatki so pokazali, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je 15 odstotkov odraslih moških odvisnih od alkohola, nadaljnjih 15 odstotkov pa jih pije čezmerno. To je grozljivih 30 odstotkov odraslih moških, starejših od 20 let. A da ne bo dileme, z alkoholom imajo težave tudi ženske. V Sloveniji velja razmerje med moškimi, ki so se zdravili zaradi alkohola, in ženskami, ki so se zdravile, 1 : 4.

Pa naj živi Marinovo in dežujejo minusi!!!
Eks velja.
Kazalo