Podobe Slovenije
Koruzni labirint
Koruzni labirint iz zraka. Foto: Arhiv Koruzni labirint
Koruzni labirint
Igrica sredi koruznega polja. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Poljska postelja. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Občasno odprejo tudi nočni labirint. Foto: Staša Lepej Bašelj
Nataša Drozg
Nataša Drozg, duša in srce društva Labirint in idejna pobudnica koruznega labirinta. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Koruzni labirint. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Pogled iz zraka. Foto: Arhiv Koruzni labirint
Koruzni labirint
Obuti ali bosih nog v labirint, a obvezno z zemljevidom. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Koruza je vsestransko uporabna rastlina, uporabni so tako rekoč vsi njeni deli. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Bosonoga obiskovalka labirinta. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Klop lepih mislih z zvezkom lepih misli. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Ko gledaš nekaj časa v čarobni krog, koruza zapleše. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Kreativna točka na začetku labirinta. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Labirint iz žabje perspektive ‒ s poljske postelje. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Lutka iz koruze je narejena. Foto: Staša Lepej Bašelj
Koruzni labirint
Kužki so dobrodošli. Foto: Staša Lepej Bašelj

Dodaj v

Foto: Zasadili so ideje, zrasel je koruzni labirint

Zanimiva novost na Dravskem Dvoru pri Mariboru
17. avgust 2018 ob 07:10
Maribor - MMC RTV SLO

Letošnjo pomlad je na Dravskem Dvoru pri Mariboru zrasel koruzni labirint, ki privablja turiste iz vse Slovenije.

Ideja o koruznem labirintu se je porodila v glavi Mariborčanke Nataše Drozg, ki je ena od ustanoviteljic in predsednica mariborskega društva za preživljanje prostega časa v naravi Labirint.

Nataša Drozg pojasnjuje: "Želela sem narediti nekaj, kar bi ljudem omogočilo kvalitetno preživljanje prostega časa; to je v današnjem času in svetu zagata tako pri otrocih kot tudi pri odraslih. Vsi preživljamo vse preveč časa za računalniki in v virtualnem svetu, naš vsakdanji svet so nakupovalni centri, narava pa nam je postala tuja, ne znamo se več gibati po njej. Cilj društva Labirint je kvalitetno preživljanje prostega časa v naravi. Sprva smo načrtovali labirint le za otroke, kasneje pa smo ugotovili, da tudi starši potrebujejo tovrstno rekreacijo. Naš moto je 'Dan brez tablice in pametnega telefona'. V labirintu se otroci in starejši zabavajo z 'old school' igrami v naravi, z že davno pozabljenimi igrami, ki jih današnji sodobni otroci ne poznajo več.

Poiskala sem možnosti in ljudi, s katerimi bi lahko sodelovala pri realizaciji projekta koruznega labirinta. Idejo mi je pomagal uresničiti prijatelj Luka Kastelic, ki je sam že imel izkušnje s podobnim projektom na Bledu. Morda se še spomnite koruznega labirinta na Bledu, ki je bil sicer manjši, a žal ne obstaja več. Poiskali smo primerno zemljišče in izvedli projekt. Tematski park nam vsem članom društva predstavlja veliko veselje in daje ogromno pozitivne energije, predvsem pa so zadovoljni obiskovalci labirinta, ki so se jih posamezne postaje posebno dotaknile."

Zgodovina labirintov
Zgodovina labirintov ali blodnjakov sega več kot 4.000 let v preteklost. Prvi zapis o labirintih izhaja celo iz 5. stoletja pred našim štetjem. Starogrški zgodovinar Herodot opisuje skupno grobnico dvanajstih faraonov s 3.000 sobami, med seboj ločenimi s hodniki in stebrišči. Arheološko najdišče, na katerem ležijo ostanki nekdanjega labirinta, leži blizu Kaira.

V Grčiji so labirinte postavljali že okrog leta 1.200 pred našim štetjem. Iz rimskega obdobja so se ohranile podobe labirintov na umetniških delih, predvsem na tleh javnih zgradb, katedral, na tlakovanih pločnikih.

Za graditelja prvega labirinta velja Dedal, s katerim je povezana najbolj znana legenda iz grške mitologije. Dedal je zgradil ogromen labirint, v katerega so zaprli pošast Minotavra. Minotavra je ubil Tezej s pomočjo Ariadne, pot iz labirinta pa mu je namreč kazala rdeča nit, ki mu jo je podarila.

Klasični labirint je sestavljen iz sedmih, devetih ali enajstih krožnih poti, v katere se vstopa skozi t. i. usta. Cilj je navadno v sredini, in ko ga najdeš, si šele na polovici. Zdaj se moraš obrniti in najti pot nazaj.

Po Skandinaviji poznajo velikanske kamnite blodnjake. V Evropi so se v srednjem veku pojavili vrtni labirinti, sestavljeni iz žive meje, ki so jih za okras in za zabavo gradili kralji in graščaki, na poljih pa so kmetje radi sadili koruzne labirinte.

Britanci in Američani so veliki ljubitelji labirintov. Če sredi leta potuješ po teh državah, ob marsikateri nepregledni njivi koruze vidiš oznako "maze" – labirint. Tudi ob skromnih hišicah na podeželju je pogosto videti miniaturne blodnjake, sestavljene iz skrbno pristrižene navadne kaline ali pušpana.

Prvi sodobni koruzni labirint, imenovan Amazing Maize Maze, so postavili l. 1993 v ameriški državi Pennsylvaniji. Obsegal je 3 hektare in je imel 1,92 milj poti. V tistem času je veljal za največji svetovni koruzni labirint in je kot tak prišel v Guinnessovo knjigo rekordov. Verjetno največji labirint na svetu je danes v Dixonu v Sacramentu, obsega kar 63 hektarjev, vendar se podatki o prvem mestu spreminjajo. Ljudje, ki blodijo po tako gigantskih labirintih, neredko kličejo številko 112, da jih rešijo iz labirinta, iz katerega sami ne najdejo izhoda.

Labirinti iz žive meje so običajno posajeni v geometričnih vzorcih in so trajni ali dolgoletni nasadi. Za koruzne labirinte pa je značilno, da so fantazijskih oblik, imajo oblike živali, raznih likov, črk. Poleg tavanja in blodenja med koruznimi stebli vključujejo tudi zabavne in poučne igrice in reševanje ugank. Rešitev uganke pomeni izhod iz labirinta.

Zakaj je koruza primerna za labirint?
Koruza, znanstveno ime Zea mays, je enoletna rastlina iz družine trav, ki zraste do 2,5 m višine in je razmeroma odporna proti vremenskim neprilikam. V 16. stoletju so jo iz Srednje Amerike pripeljali v Evropo. Koruza je vsestransko uporabna za hrano in krmo ter za industrijsko predelavo. Uporabni so domala vsi deli koruze. Pri ustvarjanju koruznega labirinta je malo odpadka, ko koruza dozori, se jo enostavno pobere.

Nekateri labirinte primerjajo z znanstvenim delom. Znanstveniki prehodijo neskončno dolge poti, ki nimajo izhodov in se končajo v slepih ulicah, dokler ne pridejo do cilja – velikih odkritij. Podobno je v življenju – iščemo in iščemo pot, dokler ne najdemo prave. Če nam to seveda uspe.

Uresničitev zamisli
Nataša nadaljuje: "Sprva smo nameravali postaviti koruzni labirint v okolici Ljubljane, a bi bilo preveč komplikacij pri pridobivanju upravnih dovoljenj. Na razumevanje smo naleteli v Občini Miklavž na Dravskem polju. Društvo Labirint se je povezalo s podjetjem PP – Agro iz Maribora, ki nam je dalo na razpolago 32.702 m2 kmetijskih površin in koruzo. Letos na pomlad, okrog 1. marca, smo skupaj posejali koruzo. Ko je vzklila, so nam geometri zarisali tloris labirinta v obliki metulja. Metulj je namreč simbol preobrazbe, lepote in neskončnosti. Potke v labirintu smo nato ročno očistili odvečnih sadik. V labirintu je tako nastalo 4.215 metrov poti s 13 orientacijskimi točkami. V labirintu je kar 130.808 sadik koruz.

Naš labirint na Dravskem Dvoru je trenutno največji tematski park v Sloveniji. Projekt je bil izredno dobro sprejet pri obiskovalcih in tudi okoliških prebivalcih, s katerimi sodelujemo od vsega začetka. Dan pred otvoritvijo labirinta smo domačine povabili v labirint, tako da so seznanjeni, kaj se dogaja v njihovem kraju. In so seveda navdušeni."

Tematski park s koruznim labirintom je bil odprt 1. julija 2018. Od četrtka do nedelje je odprt med 9.00 in 12.00 uro ter med 16.00 in 20.00 uro, preostale dni pa po predhodnem dogovoru oziroma za najavljene skupine. Cena vstopnice je 5,00 EUR za otroke nad 3 leti starosti in 8,00 EUR za odrasle, za družine pa 19,00 EUR. Če ima obiskovalec srečo in je izžreban, dobi za nagrado panoramski prelet labirinta z letalom (v neposredni bližini labirinta je namreč mariborsko letališče).

Koruzni labirint bo odprt predvidoma do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer in zorenja koruze. Koruzo bodo potem seveda potrgali in jo uporabili za nadaljnjo predelavo.

Pa pojdimo v koruzni labirint
Do koruznega labirinta se pride z avtocestnega izvoza Marjeta na Dravskem polju, smer Dobrovce – Dravski Dvor. Labirint najdemo tik ob glavni cesti, nanj opozarja obcestna tabla. Pred vhodom je manjši šotor, kjer nas pričaka Nataša ali kak drug predstavnik društva Labirint. Po plačilu vstopnine vsak obiskovalec prejme zemljevid z opisom poti in z orientacijskimi točkami. Na drugi strani zemljevida je rebus v slovenskem in angleškem jeziku. Črke za rešitev rebusa so na orientacijskih tablah, vsaka od 13 točk ima po eno tablo z "domačimi nalogami".

Pred vstopom v labirint se obiskovalci seznanijo z navodili obnašanja v labirintu. V labirintu se hodi le po označenih poteh, otroci morajo biti v spremstvu odraslih. Psi so dovoljeni, vendar morajo biti na vrvici. Obiskovalci vstopajo v labirint na lastno odgovornost.

Koruza je visoka več kot 2 metra, sadike so posajene tesno skupaj, tako da med njimi prehod ni mogoč. Za pomoč, v katerem delu labirinta se približno nahajamo, služi hrup avtomobilov z bližnje ceste. V primeru, da bi se kdo res popolnoma izgubil, je na zemljevidu napisana telefonska številka za klic v sili. A doslej so menda še vsi obiskovalci našli pot iz blodnjaka.

Pred vstopom je t. i. kreativna točka, pri kateri se lahko vsak obiskovalec prepusti domišljiji in lastni ustvarjalnosti, da z različnimi materiali iz narave (les, kamen, trava, koruzno ličje …) izdela svojo umetnijo.

Na začetku labirinta je velika lesena tabla z izrezljanim napisom Labirint in takoj za njo se poti razcepijo. Levo? Desno? Naravnost? Kam? Z vseh strani te obdaja visoka koruza. Poglobiti se je treba v zemljevid, brez njega ne gre. Obiskovalci so sprva v dilemi, kam iti, običajno pa se kar hitro orientirajo in znajo prebrati in razbrati zavozljane in skrivnostne poti. Nekateri obiskovalci v labirintu občutijo rahel strah, neugodje in razburjenje, potem pa olajšanje, ko ugotovijo, da so izbrali pravo pot in prispeli od ene točke do druge in končno do cilja in izhoda.

Napis na eni od začetnih orientacijskih tabel nagovarja obiskovalce, naj si sezujejo čevlje in bosi prehodijo labirint. Bosonoga hoja krepi stopala, duha in celo telo. Marsikateri obiskovalec uboga navodilo in se bos napoti po steptanih potkah med koruzo. Kar precej časa se zamudimo pri tabli št. 4, ki ponuja miselno igrico, kako razplesti prepleteno vrvico. Uganke ne uspemo rešiti, a nas rešitev čaka na eni od naslednjih točk.

Sredi koruze stoji poljska postelja. "Kdaj ste nazadnje ležali v polju in strmeli v oblake na nebu?" sprašuje napis na orientacijski tabli. "Lezite na posteljo in si ogledujte okolico iz žabje perspektive!" Ni treba dvakrat reči in že se drenjamo na poljski postelji, v ušesih pa zveni tisti napev: "Se spomniš, kako je ležati v dvoje, v kupu sena, sredi lune in zvezd …?"

Malo naprej nas pričaka ročni labirint – lesena deska s pregradami, izza katerih je treba spraviti v cilj žogico. Kdaj že, koliko let je že od tega, kar smo se igrali tole igrico?

Da stvari niso vedno takšne, kot so videti, nam pove optična iluzija v obliki čarobnega kroga, ki ga zavrtimo in svet (koruza) se nam prikaže v povsem drugačni (plešoči) luči. Na naslednji točki se spet prepustimo kreativnosti in izdelamo lutko iz koruznega ličja in vrvice.

Posebno presenečenje labirinta je klop lepih misli, na kateri "danes mislim samo pozitivne misli" (Dan D). Na klopci je zvežček Lepe misli koruznega labirinta, v katerega obiskovalci zapisujejo svoje vtise in lepe misli. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je zvezek poln navdušenih vtisov.

Vtisi obiskovalcev
Nekaj vtisov obiskovalcev, zapisanih v zvezek Lepe misli koruznega labirinta:

  • Čas, ki ga preživimo z družino, je najpomembnejši, sploh če se družina zabava v koruznem labirintu.
  • Korakov ne merimo s časom, temveč s trenutki, preživetimi s svojimi najdražjimi.
  • Druženje z družino je pomemben čas, če sodelujemo, lahko zmoremo vse.
  • Oooo, kakšen dan nam je bil položen v dlan. Iskrene čestitke ustvarjalcem koruznega labirinta.
  • Povezovanje, sobivanje, druženje … Še bi se našlo.
  • Življenje je labirint. Zaupaj vanj in gotovo boš našel pravo pot.

Obiskovalka Mojca pa pojasni, zakaj so se s prijateljicami odločile za obisk koruznega labirinta. "Veliko se potepamo naokrog in fotografiramo polja sončnic, sivke, maka in travniških rož, nikoli pa ne koruznih polj. Na nedavnem potovanju po Slovaški sem prav sočustvovala s koruzo, kako jo zanemarjamo v primerjavi z drugimi rastlinami. Z obiskom koruznega labirinta smo se oddolžile koruzi in počastile tudi njo." Pa ne tega govoriti preveč na glas, je sicer komentiral Mojčin znanec – da vas kam ne odpeljejo …

Vijuganje in iskanje poti po labirintu traja dobro uro ali celo dve, odvisno od tega, kolikokrat se izgubiš in kako dolgo se zabavaš ob posameznih nalogah in ugankah.

Nataša pravi: "Presrečna sem, ko vidim otroke, ki pridejo iz labirinta bosi in navdušeni ter mi prinesejo lutke iz ličja, ki so jih sami izdelali. In mi hitijo pripovedovati, kako so našli skrite točke in kako so se izgubili in spet našli pot … Menim, da delamo dobro stvar in se veselim naslednjega leta, ko bomo labirint in dogajanje okrog njega še nadgradili."

Preživite torej svoj prosti čas z zemljevidom v roku, izgubljeni (in spet najdeni) v labirintu. Slogan avtorjev labirinta je namreč: "Včasih se je potrebno izgubiti, da bi našli pravo pot."

Staša Lepej Bašelj
Prijavi napako
Komentarji
pepieinschlag
# 17.08.2018 ob 07:55
Več kot odlična ideja
srsly?
# 17.08.2018 ob 08:17
Čudovita ideja, le cena se mi zdi rahlo ekstremna ... Sploh, če želijo šoloobvezni otroci med počitnicami več krat v labirint ...
kwayzdey
# 17.08.2018 ob 09:35
Protimm, kaj pa če je članek namenjen nam budalam, ki smo za tak labirint prvič slišali? Pejd do vode...
dory
# 17.08.2018 ob 11:37
Ja fuj in fej. Če že to obstaja drugod, se nimaš kaj tega lotit v Sloveniji!

Čestitke za pogum in izvedbo, kjub destruktivni in škodoželjni miselnosti sodržavljanov.

Če koga moti cena, si pa lahko na svoji zemlji naredi svojega. Bo potem zastonj. In verjetno boste tudi vso Slovenijo zraven pustili zastonj.
zapravico
# 17.08.2018 ob 08:29
No to pa je nekaj novega,bravo
los-t
# 17.08.2018 ob 12:16
no ja, idejo so preprosto ukradli iz sosednje avstrije, kjer ima koruzni labirint vsaka vas (vem, ker tu zivim). se vec, imajo tudi konopljin labirint - evo vam ideje za naslednje leto, rtv pa bo pisal kako je bila odkrita topla voda

Ukradli? Se pravi da tega ne smemo imet, ker imajo že Avstrijci v osebni lasti? Pej, kako že, do vode...
henodarling
# 17.08.2018 ob 08:27
Laepooo, super ideja...
baabu
# 17.08.2018 ob 08:34
bolj cestitke za voljo to v slo speljati, saj po ideje ni treba dalec...
https://www.mamilade.at/stmk/leibnitz/au
sflugstipps/natur-abenteuer/maislabyrinth-hengsberg-bei-wildon
Pelegrinka
# 17.08.2018 ob 15:45
Moras bit pa res trcen da das 8 Evrov na osebo za hodit po (skropljeni) koruzi!

Nedvomno - mnogo bolj zdravo je hoditi po nakupovalnih centrih.
Trubadur
# 17.08.2018 ob 09:38
vesoljci :-))

čestitke za idejo in izvedbo
Pelegrinka
# 17.08.2018 ob 14:48
Članek govori o tem, da labirinti obstajajo že nekaj tisoč let, da so zelo popularni po vsej Evropi in niso nič novega. Društvo Labirint torej ni nekomu ukradlo ideje, temveč je po vzoru že videnih in obstoječih labirint preneslo na slovenska tla. Nihče ne govori, da je to njihov izum in unikat, temveč da so želeli člani društvo otroke in starše potegniti izza računalnikov in jih spraviti v naravo, četudi med koruzo. Tudi ideje adrenalinskih parkov se kopirajo in prenašajo v nova okolja, eni se gredo paint-ball ali pa kaj drugega. Meni se zdi ideja odlična, otroci so navdušeno skakali po labirintu. Koliko negativnosti vidite nekateri v tem početju! Verjetno bo otrok, ki se bo s starši ustavil na počivališču ob avtocesti vdihnil več strupenih snovi kot ko če ležal na poljski postelji sredi koruze! Otroci staršev, ki mislijo takole, čepijo doma, v strahu, da jih doleti okužba in se sprehajajo namesto v naravi po brezkužnem virtualnem svetu.
cene vols
# 19.08.2018 ob 19:35
Važno da se zdaj pametuje kako je to ukradena ideja, ker je nekdo slučajno to že nekje videl...V članku vse piše, ampak pametnjakoviči seveda ne berejo..enostavno vedno samo pametujejo v tri krasne..
Muka Lesec
# 17.08.2018 ob 13:14
Kvasiks, koliko pa se koruza škropi? Takole -- od junija do oktobra?
Mr.Bong
# 17.08.2018 ob 13:24
Ideja o koruznem labirintu se je porodila v glavi Mariborčanke Nataše Drozg....

Sicer pohvalno, a ideja ni nekaj novega.
Na festivalu 'Ozora' na Madžarskem furajo te labirinte v koruzi že leta.

akulinakul
# 17.08.2018 ob 13:00
zgleda zabavno
los-t
# 17.08.2018 ob 12:14
Tabosonoga pa moram rečt, je ena redkih, ki nima tistih izrazitih odebelin na petah, ki so posledica nezdrave obutve in stalnih žuljev od novih salonarjev. Lepo in redko. Čestitke punci.
Sandopes
# 17.08.2018 ob 10:56
Kot prvo take "labirinte" imajo v drugih drzavah ze DESETLETJA! Kot drugo....Vstopnina 8 Evrov???????????????????????????????????
GozdniJoža
# 18.08.2018 ob 10:22
Jaz bi take stvari prepovedal in uzakonil, da more bit vsak otrok minimalno 5 ur za računalnikom ali xboxom !

Hebo vas bog, eni ste res katastrofalni. Hvala bogu , da obstajajo ljudje , ki še upajo nekaj naredit v tej naši državi .
matkoslav
# 17.08.2018 ob 14:52
Chidlren of the corn :)
Bloodline
# 17.08.2018 ob 10:59
Lahk jo pa kr skoz koruzo ucvreš.
GozdniJoža
# 18.08.2018 ob 11:14
Eni plačajo 100 € za obisk koncerta. Ja in ? Naj vsaj počne s svojim denarjem kar ga je volja .
kaltewasser
# 17.08.2018 ob 22:33
"Koruzo bodo potem seveda potrgali in jo uporabili za nadaljnjo predelavo."
Kaj jo bodo potrgali? Potem se psenico tudi trga.

Samo da ne bodo kaksnega obiskovalca pozabili v koruzu med trganjem, ko zabrnel bo kombanjn ali vsaj traktor.

Glavni slovenski net medij pa ga ni clanka brez bedarij.
proteus
# 17.08.2018 ob 14:19
zaradi lepšega ni naredila labirinta. zato ga je naredila, da služi denar. saj prav tako, ni pa zdaj treba delat vesoljske senzacije, da je v koruzi pot, da se mestni pamži sprehajajo po naravi, namesto, da bi cele dneve nabijali računalnike in telefone
HOR
# 17.08.2018 ob 14:13
Za koruznike...?
The Stig
# 17.08.2018 ob 11:00
hudo!
JBT
# 20.08.2018 ob 17:20
Super, le cena je previsoka...
LosAlamos
# 20.08.2018 ob 12:44
Super stvar. Neizmerno boljš kot pametovat v stilu "negativnih" komentarjev pred mano.

Priporočam.

p.s.
Koliko tečnih skeptikov in negativcev vas je že obiskalo tak labirint? Koliko vas je že v rokah držalo koruzni storž?
protimm.c
# 17.08.2018 ob 20:18
kwaudej... vse lepo in prav, vendar prvi stavek v clanku hiti povedat kje je ideja nastala. ne, ni nastala v glavi mariborcanke.
d_a_r_k_o
# 17.08.2018 ob 14:01
Kličejo 112. Kako se znebiti telefona. Neka priprava, fakulteta za blodnjak.
angel2
# 17.08.2018 ob 11:16
Ko država neda subvencije na določen posevek, narediš labiribt, za8€ = 44kg koruze 0.18 za kg
gospod iskreni
# 19.08.2018 ob 11:07
Odlična ideja, bravo. Pa še zelo poceni.
moonylink
# 18.08.2018 ob 10:54
Če koga moti cena, si pa lahko na svoji zemlji naredi svojega. Bo potem zastonj. In verjetno boste tudi vso Slovenijo zraven pustili zastonj.

hehe zebljico na glavico
MrzlaJuha
# 17.08.2018 ob 09:41
No ja, lahko bi kaj bolj koristnega počeli na njivi. Jaz bi jim naredil labirint v krompirju, pa naj pobirajo koloradske hrošče.
maher
# 19.08.2018 ob 11:19
Cena je oderuška. Škoda.
bolfenk92
# 17.08.2018 ob 07:28
Ali pa greste v gozd...
protimm.c
# 17.08.2018 ob 09:05
baabo.. nisem videl da pises isto, jaz zivim ravno 10min iz wildona, kjer je labirintov se pa jos
Sandopes
# 17.08.2018 ob 15:03
Moras bit pa res trcen da das 8 Evrov na osebo za hodit po (skropljeni) koruzi!
qwasyx
# 17.08.2018 ob 13:02
na najbolj onesnaženo polje (z fitofarmacevtskimi sredstvi) postavijo posteljo in spuščajo otroke...
to pa je ideja... čestitke
protimm.c
# 17.08.2018 ob 09:02
no ja, idejo so preprosto ukradli iz sosednje avstrije, kjer ima koruzni labirint vsaka vas (vem, ker tu zivim). se vec, imajo tudi konopljin labirint - evo vam ideje za naslednje leto, rtv pa bo pisal kako je bila odkrita topla voda
hospitalit
# 17.08.2018 ob 10:51
Ze vidim polno smeti in povaljano koruzo. Skratka uniceno njivo in oporecno hrano za zivino. Kamorkoli se je vtaknil clovek, cetudi z najboljsimi nameni je povecal entropijo ekosistema. Vsakic ko odvzemas nekaj povecujes entropijo.
proteus
# 17.08.2018 ob 07:40
ja seveda. ročno so očistili pot. Ne pribijajte.
Sodobna tehnika s sejalnico sama zapre loputo pri setvi. In narediš kakršen koli vzorec. Če bi vi na roke pucali steze, bi bili ves mesec v koruzi
Kazalo