Podobe Slovenije
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 30 glasov Ocenite to novico!
Zmajarji imajo kar precej težav z inšpekcijskimi službami. Foto: Mojca Dumančič
Na Goriškem in Vipavskem je kar 300 letalnih dni. Foto: Mojca Dumančič
Nebo si delijo s pticami ... Foto: Mojca Dumančič
Zmajarji upajo, da se bodo kmalu našle rešitve. Foto: Mojca Dumančič
Na Goriškem so razmere za letenje idealne. Foto: Mojca Dumančič
Tujci so nad razmerami v Sloveniji navdušeni, Foto: Mojca Dumančič
Jadralni padalci in zmajarji so potencialno zelo pomembni gostje. Foto: Mojca Dumančič

Jadralni padalci in zmajarji - (še) neizkoriščena turistična tržna niša

Kar 300 letalnih dni na Goriškem in Vipavskem
5. april 2017 ob 07:09
Kobarid - MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

V Sloveniji je več kot 200 vzletišč in pristajališč za jadralne padalce in zmajarje, kljub odličnim razmeram pa še vedno ne znamo izkoristiti vseh možnosti, ki jih to ponuja predvsem v turizmu.

Tudi na Goriškem in Vipavskem ne, čeprav imajo tam najdaljšo letalno sezono, saj traja več kot 300 dni. Še več - tisti, ki s pticami delijo nebo, imajo na zemlji kar precej težav. Predvsem z inšpekcijskimi službami.

S skoraj 900 metrov visokega vzletišča na Kovku se odpira čudovit razgled na Vipavsko dolino ... Še lepši pogled pa se ponuja vsem tistim, ki s pticami delijo nebo ... Te dni več kot sto zmajarjem na prvi tekmi sezone v Evropi – na mednarodnem tekmovanju Aeros Winter Race, pred dvema tednoma pa na podobnem tekmovanju 130 padalcem iz sedmih držav.

Matjaž Klemenčič, eden najuspešnejših slovenskih pilotov jadralnih zmajev, je nad možnostmi letenja nad Vipavsko dolino in Goriško, navdušen: "Res je. Prav zaradi izjemnih razmer nad našo dolino lahko tu pripravimo sploh prvo tekmo v Evropi v sezoni. Kot vidite, imamo tukaj – ne le pomladno, ampak že skoraj poletno vreme. Kar pomeni, da se vzgornjiki že dovolj zgodaj v letu začnejo prav tukaj pri nas dogajati, in mi to lahko izkoristimo za našo prvo tekmo."

Pritrdili so mu tudi tekmovalci na prvi zmajarski tekmi. Olav Opsanger iz Norveške je navdušen: "Še včeraj je pri nas doma snežilo. Tu pri vas pa se je razcvetela prava pomlad, možnosti za letenje so izjemne. Dosegel sem skoraj tri tisoč metrov letalne višine." Nemka Corrrina Schwiegershallsen je prvič letela pri nas: "Prvič, ampak zagotovo ne zadnjič! Pozitivno sem presenečena nad odličnimi možnostmi za letenje in nad brezhibno organizacijo tekmovanja. Tu je res najboljši začetek naše jadralne sezone. Sploh, ko sem se dvignila 2.500 metrov visoko in na eni strani občudovala sinje Jadransko morje, na drugi strani pa bele, še s snegom pokrite vršace Alpskega pogorja."

Slovenski zmajarji visoko in hitro
Na osmem začetnem zimskem evropskem zmajarskem tekmovanju Aeros Winter Race, z matičnim pristajališčem v Budanjah, vzletiščema na Kovku in Lijaku ter z nastanitvenim središčem v ajdovski Hiši mladih, so se slovenski zmajarji odlično odrezali. Najhitreje je vse kilometre, več kot 400 jih je bilo v štirih dneh, prejadral oziroma preletel Avstrijec Thomas Weissenberger, drugi je bil Madžar Balázs Ujhelyi, tretji pa član škofjeloškega kluba Let Franc Peternel.

Drugi najboljši slovenski dosežek je sedmo mesto Matjaža Klemenčiča, člana Društva za prosto letenje Posočje iz Tolmina, ki je bil v zadnji etapi s povprečno hitrostjo kar 64 kilometrov na uro najboljši. Klemenčič, ki že tri leta sodeluje z Red Bullom (prav danes bo na spletni strani Red Bulla predstavil svoj nov adrenalinski podvig!), načrtuje še nastope na petih mednarodnih tekmah v tujini, avgusta pa bo v Tolminu odmevna tekma - Kobala open.

Odlično na nebu, zapleti na zemlji
Prvo evropsko tekmo je v Vipavski dolini pripravil škofjeloški klub Let skupaj z Društvom za prosto letenje Posočje. Vodja tekmovanja Ivan Brovč (Let) je bil z izvedbo štirih tekmovalnih dni in izjemnimi poleti oziroma jadranji zadovoljen: "To, da smo mednarodno tekmo prestavili za teden dni, se nam je obrestovalo. Imeli smo skoraj idealno vreme. Prvič v zgodovini Aeros Winter Racea smo v celoti odleteli vse štiri načrtovane etape, termika pa je bila tako dobra, da se nobeno letenje ni zavleklo v večerne ure."

Vzgornjiki, termika, vetrovi – skratka, nebo je bilo organizatorjem in tekmovalcem naklonjeno. Povsem drugače pa je bilo na zemlji. Brovč je izjemno razočaran nad ponavljajočimi se zapleti na vzletiščih: "Tu smo na vzletišču Kovk, dva dni že startamo od tukaj. Vzletišče je registrirano, ima vsa potrebna dovoljenja, navodila za uporabo vzletišča. Včeraj pa je bila tu inšpekcija Zavoda za gozdove in nam je rekla, da smo v prekršku, češ da gre za gozdno cesto do vzletišča, za teh nekaj sto metrov od asfalta, in da ne smemo voziti po njej. Gre pa zato, da se sem pripeljejo zmajarji ali padalci z opremo, spremljevalci pa avtomobile potem takoj odpeljejo v dolino na pristajališča. Mislim, da nimajo prav oziroma da bi to zadevo lahko povsem enostavno rešili. Vzletišče je uradno v najemu in na začetku dostopne ceste bi enostavno postavili tablo, da je uporaba dovoljena najemnikom in lastnikom zemljišč."

Tudi na drugem najbolj znanem vzletišču na Goriškem, na Lijaku, kjer imajo zemljišča (sicer v občinski lasti) od letos v najemu člani domačega Jadralnega kluba Polet, imajo težave z inšpekcijskimi službami. Vzletišče so hoteli razširiti, vendar so inšpektorji ustavili dela, češ da je šlo v poseg v Naturo 2000.

Idealna dolina za prosto letenje
Upajmo, da bodo rešitve našli čim prej, saj je Vipavska dolina – tako na spodnjem kot na zgornjem koncu - idealna za prosto letenje. "Tu je več kot tristo letalnih dni. Razmere so primerne tako za začetnike, ki pridejo k nam delat prve skoke, in lahko letijo zjutraj in zvečer, kot za nas, ki smo bolj izkušeni in ki lahko res izkoristimo te dane razmere, da letimo hitro in daleč," pravi zmajar Matjaž Klemenčič.

Franc Peternel, zmajar iz Škofje Loke pa: "Mislim, da imamo tu vse maksimalno postorjeno za zmajarstvo. Nikjer drugje nimamo tako dobrih razmer, entuziastov v domačih klubih, da za toliko malo denarja - toliko ponudimo."

Klemenčič ob tem poudarja: "Seveda pa mora lokalna skupnost prepoznati v tem priložnost, se zavedeti, da prosto letenje sem pripelje res ogromno turistov, da jim je treba ponuditi prenočišča in prehrano, jim ob urah, ko ne letijo, ponuditi še kaj drugega zanimivega v dolini. Jadralno padalstvo in zmajarstvo je lahko izjemna tržna niša v turizmu, ki pa je ne lokalne skupnosti ne država še niso prepoznale!"

Kdo in kako bi lahko dobro tržil?
Z vzletišč Lijak in Kovk na leto poleti najmanj 1500 jadralnih padalcev in zmajarjev, z vzletišč v zgornjem Posočju pa do 15.000 ljubiteljev prostega letenja. Po neuradnih podatkih naj bi ti tuji gostje porabili kar 2,5 milijona evrov. "Jadralne padalce in zmajarje vidimo, ko so v zraku. Ko so na tleh, pa so običajni turisti, kot vsi drugi. Zanima jih vse, radi bi marsikaj videli, poskusili, za kar so pripravljeni plačati. Le ponudba mora biti – njim prilagojena, seveda,” je na nedavni mizi o turističnih možnostih jadralnega padalstva in zmajarstva na Goriškem poudaril predsednik novogoriškega Društva jadralnih padalcev Polet in podpredsednik Zveze za prosto letenje Slovenije Damjan Pregelj.

Na vzletiščih v Soški dolini pa po besedah Milana Lebana iz Društva za prosto letenje Posočje vzleta od 12.000 do 15.000 tujcev na leto. Z nakupom dovolilnic, prenočitvami in drugim naj bi v dolino Soče prinesli do 1,5 milijona evrov na leto. Jadralni padalci in zmajarji so torej izjemno pomembni gostje in ogromen turistični potencial, ki pa ga (še) ne znamo ali pa ne zmoremo izkoristiti.

Lastnik Kampa Lijak Aleksander Mladovan je opozoril, da imamo zgled blizu, v soseščini: "Le dve urici od tod je Bassano del Grappa, ki je najbolj primerljiv z Lijakom, in lahko rečemo, da je razlika med njimi in nami kot dan in noč. Tam prihaja že do takšne frekvence, da se prostor ne oglašuje več, ker je prenatrpan z jadralnimi padalci iz osrednje Evrope. Vsi ponudniki so stopili skupaj in razvili so celovit center, kjer imajo skoraj deset položajev startov. Z roko v roki delajo lokalna skupnost in vsi turistični ponudniki v širši okolici kraja."

Novogoriška občina obljublja premik
Vzletišče in pristajališče Lijak imata ob vseh idealnih možnostih za prosto letenje še vedno veliko pomanjkljivosti. Padalci so leta 2002 in 2013 sami temeljito obnovili vzletišče, zgoraj si želijo postaviti servisni objekt s sanitarijami, infotočko, kjer bi lahko nadzirali imetnike dovolilnic, na pristajališču pa uglednejšo infrastrukturo. Vendar pa veliko oviro razvoju padalske infrastrukture na vzletišču Lijaka postavljajo okoljevarstvene omejitve.

Občina je sprejela odlok o krajinskem parku, nato je to območje prišlo pod Naturo 2000. Končno pa se je začelo premikati spodaj, na pristajališču Lijak, kjer je zdaj le okrepčevalnica. Na novogoriški občini zdaj delajo prostorske preverbe o tem, kakšen objekt in s kakšno vsebino naj bi tam umestili. Do poletja naj bi pripravili idejni projekt, potem pa bodo objavili razpis za možne kandidate, investitorje. Računamo na javno-zasebno partnerstvo.

Tako naj bi na Lijaku prihodnje leto zrasel center za jadralne padalce, zmajarje, gorske kolesarje, pohodnike in izletnike, kjer bi imeli sistem za izdajanje dovolilnic, organizirane prevoze do vzletišč, parkirišča in sploh vso infrastrukturo za končno trženje te zanimive turistične niše Goriške.

Več o vsem tem v spodnjem prispevku iz oddaje Po Sloveniji.

Mojca Dumančič, TV Slovenija

VIDEO
Goriška in Vipavska raj za padalce in zmajarje
Prijavi napako
Komentarji
pepieinschlag
# 05.04.2017 ob 07:20
Včeraj pa je bila tu inšpekcija Zavoda za gozdove in nam je rekla, da smo v prekršku, češ da gre za gozdno cesto do vzletišča, za teh nekaj sto metrov od asfalta, in da ne smemo voziti po njej.

S tako butasto zakonodajo, kot jo imamo v Sloveniji (na skoraj vseh področjih) je vsaka pobuda že vnaprej obsojena na neuspeh....
rokers
# 05.04.2017 ob 07:50
hogar točno tako..Vipavska dolina je ena najlepših na svetu, brez dvoma, a??? Zakonodaja je taka, a če pomislim kdo dela zakonodajo - politiki! In kdo voli njih? Ljudje! Sami smo krivi, definitivno! V Sloveniji se nič ne da, nič ne sme, če nisi pri koritu: in lovci definitivno so, že od Titovih cajtov. Od takrat se ni nič spremenilo: kdo ima oblast nad gozdovi: stari partizani, pijani lovci in nažgani planinci in nadebudni taborniki. Njim pa je vse dovoljeno: postavljat preže, delat ferrate, streljat po gozdu, postavit kamp in srat, lovske in planinske koče so na najlepših koncih Slovenije..Vsi drugi, ki se poleg planinstva ukvarjamo še s čim v naravi pa nam inšpektorji in družba cel čas grozijo: kajakašem, letalcem, padalcem, kolesarjem, kajtarjem...
Kot se večkrat oglašam na tem forumu se bi morali enkrat "adrenalinci" združit skupaj in udarit po mizi - se upret. Pišem gorskokolesarski vodnik (oz ga imam že napisanega) in mi ga Sidarta noče izdat, ker se bojijo tožb in inšpekcij. Katastrofa.
Vsak, ki je vsaj malo v naravi ve, da en traktor naredi več škode v naravi kot 1000 kolesarjev, da en z motokrosom je bolj hrupen kot vsi padalci skupaj, da en lovc prestraši več živali kot vsi adrenalinci skupaj in da je ena ferrata, da ne govorim o kočah, veliko večji tujek v naravi kot smo drugi, ki pustimo naravo tako kot je.
Te nesmiselne prepovedi in omejitve niso prve v Vipavski dolini: nekoč, ko je bil Vogršček še ćčist so hoteli uštimat kopališče, a ARSO (se mi zdi) ni dovolil, pa v Avstriji povsod po vseh bajerčkih furajo turizem in moram rečt, da je Vogršček zagotovo lepši od vseh teh. V stenah Lijaka so zaprli najlepše smeri zaradi ptičev, pa čeprav je tam okrog veliko boljših gnezdišč, za kolesarjenje itak ne bi zgubljal besed, pa čeprav je Tomix napisal vodnik, ki pelje tudi po stezah.Ja bem upam, da se kaj spremeni..Potenciala je ogromno: stene, jame, padalstvo, kanjon (Vipavska bela), za kolesarjenje je itak terena še pa još, tek na smučeh, planinstvo..

Je pa res, da s le nekaj premika, sem na Goriški občini videl en projekt okrog Lijaka: golf igrišče (kar neki), ureditev kampa in pristajališča, pa jahalni center,,,,
frozen pingvin 2
# 05.04.2017 ob 07:56
Sej v TNPju tut ne smejo letat, ker motijo gamse....smo očitno edina država na svetu, ki ima leteče gamse.
hogar13
# 05.04.2017 ob 07:29
Včeraj pa je bila tu inšpekcija Zavoda za gozdove in nam je rekla, da smo v prekršku, češ da gre za gozdno cesto do vzletišča, za teh nekaj sto metrov od asfalta, in da ne smemo voziti po njej. [/i

Pričakovano... Sedaj se oglasijo še varstvniki ptičev, ki bodo najbrž ponovno življenjsko ogrožene vrste zaradi gneče v zračnem prometu. Važno, da lahko po hosti lazijo oboroženi pijanci in raubšicajo. Kam gre ta naša zakonodaja. V gozd kmalu sploh ne bomo več smeli it, če nismo gozdarji, lovci ali kaki zagrizeni okoljevarstveniki.
čofotalček
# 05.04.2017 ob 13:25
Sem mal poračunal koliko bi stalo urediti 500 poti po naravi na ravni države. Pa dejmo rečt ta jih je 150 za kolesarje 150 za planince in 200 skupnih.
Se veda bi to pomenilo ureditev že obstoječih poti in kolovozov, ki jih je vrh glave. Računam po 5 €/m poti in pot v povprečni dolžini 2 km. Znesek rata ravno 5 miljončkov +1 miljon/leto za vzdrževanje.
Recimo, da so poti namenjene in promovirane v tuini (kot npr Garda ali Dolomiti) in vsaka med sezono prinese 10 gostov iz tuine na dan (v Gardi jih je bistveno več) in da povprečen gost porabi 50 eur/dan. Ugotovimo, da bi se letno v državno blagajno na račun tega izteklo cca 2 miljona iz naslova turistične takse, in 11 miljonov DDV-ja.
Domnevam, da je pri padalcih, zmajarjih, in kajakaših je razmerje še bistveno bolj ugodno.

In to govorimo o trajnostnem turizmu, športnikih in ljubiteljih natave in ne o grupi 5000 pijanih angležev, ki cele noči pizdarije zganjajo.
hogar13
# 05.04.2017 ob 11:00
@ rokers

poznam in se strinjam z napisanim . Tudi sam sem gorski kolesar in pohodnik pa mi postane slabo kako pri nas ne znamo in /ali ne smemo izkoristiti naravnih danosti. Avsolutno v omejenem in nadzorovanem obsegu ampak vseeno. BIl v A in v I s kolesom in peš pa lahko rečem, da smo v srednjem veku napram njim.

Ampak kot si napisal, dokler lahko vsak lovec, zeleni, gozdar in podobno osporava, potem j eto pač naš domet. Bohinj lahko zaračunava parkirnine in supanje, s kolesom pa kaj več kot okoli jezera ne smeš ...
nemoremsespomnit
# 05.04.2017 ob 14:52
Primer "sožitja" lokalnih oblasti/mesta z bližnjo lokacijo/ponudnikom adrenalinskega športa preko luže:

vsak $ ki ga plačaš (za ticket, pijačo, hrano...) pri organizatorju aktivnosti se požigosa (majhen okrogel žig, katerega barva zbledi v treh mesecih). Prav tako so vsi bankovci, ki ti jih vračajo, požigosani. Ta denar se znajde posredno tudi v mestu (trgovine, gostinski lokali, ponudniki prenočitev, prodajalci športne opreme...). Števec za denar zvečer ob obračunih evidentira te žige po posameznih poslovalnicah. Tako dobi mesto približen podatek na daljši rok (recimo enega leta), koliko (najmanj) so "adrenalinci" finančno doprinesli dejavnostim v mestu. Glede na višino tega zneska se potem vsako leto izračuna dotacijo (pomoč) mesta organizatorju in s tem vzpodbuja rast, napredek...oz. še več gostov.

Torej, lokalna skupnost del sredstev vrača nazaj v dejavnost (čeprav je ta povsem lastniška in komercialna), saj ima kljub vsemu pod črto profit. Zadovoljni lokalci, zadovoljni gostje...
drg
# 05.04.2017 ob 13:56
Malič nad Laškim. Vedno, ko grem gor peš, se za kake 10 minut vsedem in gledam padalce, kako jadrajo po zraku. Zgleda super. Žal sam nimam poguma, da bi to preizkusil.
xes
# 05.04.2017 ob 13:06
200 vzletisc?? Joj, če to naši birokrati zavohajo bo huda... miljon predpisov, pravilnikov, soglasij ipd... pa še kakšno novo agencijo bodo ustanovili samo za to.
rokers
# 05.04.2017 ob 12:08
Isao: ne nakladaj, vse kar opisuješ se že dogaja, samo da je zaradi neurejenosti zakonodaje veliko vroče krvi in izpad dohodka.. Na moji negativni listi ni kmetov in lastnikov zemljišč. Če ima kdo lastniško pravico nad nekim zemljiščem, pač naj svojo pravico tudi uveljavlja: če mu kdo s kolesom rije po njivi, naj seveda postavi znak, tablo, sem prepričan, da jo bojo kolesarji spoštovali. Ja delim, ker nas je zakonodaja razdelila: zakaj lahko alpinisti zabijajo kline, planinci postavljajo ferate, kolesarji pa ne smejo preprosto kolesarit. Kolesarji ne delamo bližnjic, ne delamo hrupa kot motokrosisti in država ima od nas veliko dobička, tako kot gozdarji delajo škodo po naravi, a lahko ker je biznis. Vsako gorskokolo, ki je kolkortolko dobro stane najmanj 1.500eur, kar je pri tej naši zakonodaji okoli 350eur DDVja. Država bi pobirala a nič dala. Zakaj se gradijo športni objekti? a se s tem ne degradira narava, ne bi raje imeli njive namesto stadionov, ali sadovnjakov tam kjer so golf igrišča? a ni eno letalo veliko bolj umazano kot vse aktivnosti, ki sem jih opisal?
Podpiram vse športne aktivnosti v naravi, ki naravo ne omadežujejo, oz jo minimalno. Stvari je treba regulirat, nekje je treba tudi kaj prepovedat, se strinjam, a ne kar vse po spisku in tisto kar ustreza naši zahojeni birokraciji.
Koga motijo padalci, kolesarji, kajakaši, planinci? Ne vem koga, le ljudi ki so jezni na vse po spisku. O lovcih, ki pa imajo vse pravice podeljene od Boga Tita, pa si marsikdo misli svoje.

Pa še glede Vogrščka: pisal sem v pretekliku, če nisi opazil! Več strankarskih list in kandidatov za župane je v svoj volilni program dalo ureditev Vogrščka za turistične namene, a je ARSO še preden se je Vogršček tako zasvinjal odločno rekel ne. Če so lahko v Bukovci urihtali Lakeness, bi lahko to zrihtali še v večji meri na Vogrščku: jst sm tm že tako veslal, plaval in ne vem zakaj se ne bi dalo razvit še veliko drugega...

Pa še o množičnem turizmu na Goriškem: je že davno pri nas: gostilne, ogromno benzinskih, kazinoji in kurbe vse to pa ni moteče..sam da debeli Italijani pustijo sawd pa smo vsi veseli...
keka77
# 05.04.2017 ob 10:37
Na Trnovem pa kmetje postavljajo kamne in skale ob cestiscu tik ob travniku v neposredni blizini odcepa gozdne ceste za vzletisce, da ja ne bi kdo parkiral, a da bi pa zadevo uredili in eventuelno pobirali parkirnino pa ne... "volk sit koza cela" raje grejo nagajat zaradi pljunca zemljisca.. Turizem smo ljudje??
oggle
# 05.04.2017 ob 15:39
@nemoremsespomnit saj zares ne rabis zigov in ne vem se cesa. Pogledas recimo eno zabaceno vasico v Avstriji, ki se imenuje Kitzbuehel, ter pogledas kaj si lahko vse privosci. In ker denar niti v Avstriji ne raste ne drevesih, je vsakomur lahko jasno, da ti "adrenalinci" (pa naj pod to spadajo smucarji, kolesarji, padalci ali hribolazci) prinesejo hudo velike kolicine denarja, ce se ti slucajno ga da pobrati. Ker pa se pri nas nikomur tega ne da in bi vsi najraje videli, ce bi jim denar zgolj poslali po posti, da ja ne bi bilo kaksnega dela, pa imamo pri nas Bohinj, ki ni sposoben postaviti niti kosa za smeti, kaj sele hotela ali zicnice, zupan pa joka, da ni denarja in ljudi, ki bi jih sicer najraje tako ali tako postrelil ce bi se slucajno prikazali v njegovo "oazo".
Sussudio
# 05.04.2017 ob 12:56
keka77
na trnovem in na lokvah (razen redkih izjem) so vsi koncentrirani na njihovo 8 urno delavsko službo v dolini in na nasprotovanje kakršnemu koli turizmu na planoti.
Peter Klepec
# 05.04.2017 ob 12:26
...Na novogoriški občini zdaj delajo prostorske preverbe... 10 let prepozno. je videt, da županovi prijatelji nimajo nič od tega...
kreden2
# 05.04.2017 ob 10:37
Ne bo držalo, nad Vipavo je do 7500 FT MSL E razred zračnega prostora, kjer se ni potrebno javljati. Od 8000FT MSL je D razred in za vstop potrebujete dovoljenje kontrole zračnega prometa. Od 8000FT MSL navzgor je tam radarska kontrola zračnega prometa. Tukaj si lahko naložite karto in preverite https://www.sloveniacontrol.si/informaci
je/vfr-karta-2015
Ali pa se pozabavajte z interaktivnim VFR pomočnikom
https://www.sloveniacontrol.si/informaci
je/vfr-pomocnik_2

Najprej varnost in srečno!
nemoremsespomnit
# 05.04.2017 ob 17:35
@oggle

Vem, ni point v označevanju denarja, želel sem zgolj ponazorit, kako je neka lokalna skupnost, nek kraj, mesto...pripravljeno na sodelovanje, na skupne, medsebojne koristi, kako namesto nagajanja iščejo isti imenovalec... V omenjenem primeru gre za delno turistično mesto in je prihodek od adrenalincev zgolj nek dodatek v blagajne, ki pa ga pač na tak način evidentirajo in na osnovi le tega delno vračajo sredstva.

Ko že omenjaš smučarski center, ja, se strinjam v celoti. V tujini ta zadeva "špila", pri nas pač ne: tudi če prekopiramo sistem je težava, ker ne moremo prekopirat miselnosti. Škoda, ker imamo naravni potencial.
rokers
# 05.04.2017 ob 13:04
sej sussudio če rihta turizem Kante se ve kam pelje - v lasten žep in projekte, ki so sami sebi namen...Na razpisih pa še vedno kdaj kaj dobi, naredi pa se nič! Oni bi furali neki turizem za gibalno ovirane osebe (drugače se s tem strinjam), a le toliko ker se na ta račun zbere lažje denar in več seveda. Naredil pa ni nič! Aja par smetnjakov - to je turizem na Planoti.
keka77
# 05.04.2017 ob 11:58
Isao Vipavska Dolina premajhna za? A je to mogoce masovni turizem?? Se na obali niso kapacitete nikoli 100% zasedene..
rokers
# 05.04.2017 ob 11:14
ja hogar katastrofa: pa smo idealna destinacija za vse adrenalinske, če temu lahko tako rečem, aktivnosti. Pišem gorskokolesarski vodnik, a kaj ko ga je problem izdati zaradi zakonodaje..No sej tu ne gre za mene, gre se za to, da imamo res vsega in sami pljuvamo v lastno skledo..namesto, da bi dali ljudem priložnost služit, se jim meče polena pod noge. Mislim, da noben ne zavrača neke smiselne ureditve, a to, da je nekaterim vse dovoljeno, drugim nič, pa ne gre. To, da je kolo v istem košu kot avto, ali motorji za kros, pove vse o naši zaplankanosti. Imamo TNP naj ga zaščitijo OK, naj bo tam prepoved kolesarjenja, a trume avtomobilov čez prelaze in gužve po naših kočah veliko veliko bolj obremenjuje naravo, kot vsi kolesarji skupaj. Raje naj zaprejo Vrata in naj furajo z javnimi prevozi, isto od Bohinjskega j do Savice, pa druge doline tudi, to bi naredili nekaj za naravo.
Pri teh vzletiščih pa naj uredijo dostope, parkirišča z minimalnimi parkirninami, naj se uredijo sanitarije, kakšen barič, pa bo..Isto na Soči ob dostopih za kajakaše/raftarje. Komot bi zaposlili par ljudi ob vstopnih mestih kučka/trafikca z minimalno ponudbo: piva, sendviči, sokovi, zemljevidi, dovolilnice, ali kakor koli se že imenujejo in zraven bi lahko ta čuvaj še malo skrbel za kontrolo in red..
kreden2
# 05.04.2017 ob 09:34
Olav je nad Vipavsko dolino na 3000m tvegal srečanje s kakšnim večjim letalom. Organizatorji ga morajo opozoriti naj se tam ne dviguje nad 2300m nad morjem ...
rokers
# 06.04.2017 ob 10:55
Zoro: v Sloveniji imamo veliko več problemov s pijanimi vozniki in pijanimi planinci. Padalstvo je kar precej varna zadeva, če ne bi bilo tako bi zagotovo tega ne furali za turistične namene - tandem. Se pa zgodi: veliko več poškodb je pri nogometu, smučanju, košarki, so pa res pri "ekstremnih" športih potem posledice hujše.
Sussudio
# 05.04.2017 ob 14:05
rokers
ljudje na planoti bi morali dojeti da se da tudi od turizma živeti. Seveda pa je potrebno imeti podjetniško žilico in malo vizije. Dokler ni ostale ponudbe je jasno da se od turistov poberejo samo smeti iz smetnjakov.
Ampak že to da hodijo turisti pomeni da je določen potencial.
Samo za primer pred 10-15 leti se je urejalo smučarsko tekaško progo, ponoči pa so nekateri domačini nalašč uničevali progo z vožnjo s terenci. Kaj pa je bil tisti projekt nove tekeške proge pa tudi ne vem. Strmine, ovinki... zgleda je bil prvotni namen da neko podjetje zasluži z oranjem po gozdovih. Tudi pluženje Lokve-Predmeja... Danes od tega pa itak ni več nič. Podobna zgodba z vlečnico iz cerknega in sistemom za umetno zasneževanje. Zgolj politične usluge da so nekateri pokasirali davkoplačevalski denar, nekaj zabetonirali, od tega pa ni bilo nič.
Se strinjam da bi morala biti pomoč občine pravična in transparentna ne pa to kar je. Zaenkrat par ljudi s poliitčni vezmi zasluži lepe denarje s projekti ki so sami sebi namen. Tega je na novogoriškem žal preveč. Ampak to so bo spremenilo če bodo volilci vsake 4-8 let menjali lokalno oblast ne pa jo non-stop potrjevali.
Politiki vidijo da so nedotakljivi, da imajo podporo v vsakem primeru in to pridno izkoriščajo
frozen pingvin 2
# 05.04.2017 ob 10:21
@kreden2

letiš lahko do 3 km visoko. nad to višino je prostor za komercjalne polete.
pjandura
# 05.04.2017 ob 11:11
3/4 člankov pod Ture Avanture je iz Posočja. Najboljši del SLO pač.
Krjavelj
# 05.04.2017 ob 14:03
Tako ja, turizem v padalstvo. Kot da naši GRS že ne vlečejo dovolj teh Čehov z dreves, ker nimajo ustrezne izobrazbe in se mečejo v vse mogoče vremenske prilike in neprilike...
Zoro27
# 06.04.2017 ob 09:30
Tržna niša predvsem za gorske reševalce, česar si nihče ne želi. :(
Isao
# 05.04.2017 ob 11:39
@rokers
Vi adrenalinci , ki tako ljubite naravo ste v resnici zelo protinaravno usmerjeni in mislite samo na razvoj turizma, ki je čisto navadna gospodarska panoga, kot vse ostale. Na tvoji negativni listi so se znašli: lovci, kmetje , taborniki, ornitologi, motokrosisti. Na pozitivni listi pa so: jadralci, kolesarji, kajakaši, plezalci, kajtarji. Za planince nisi popolnoma prepričan kam bi jih uvrstil, zaradi spremljajoče infrastrukture. Poleg tega si pomešal stvari, ki so zakonite in one ki to niso. Da bo voda v Vogščku dobra, bodo potrebne milijonske investicije v kanalizacijo na širšem območju, kar bomo financirali vsi, ne samo navdušenci nad turizmom. Vprašal bi te koliko starih partizanov pa poznaš in kako oni vladajo v gozdovih? Narava niso samo gozdovi, kamnite stene, sinje nebo in vode. Vse to se lahko spremeni v zabaviščni park z visoko dodano vrednostjo in na zunaj zgleda vse čudovito. Množični turizem se je že marsikje izkazal za velik problem, pri nas pa še vedno prisegamo na krilatico "več kot v enakem obdobju lani". Vipavska dolina je enostavno premajhna za vse te dejavnosti, ki bi jih nekateri hoteli tukaj razvijati in jih vodijo predvsem ekonomski interesi.
Dr. Kumrovec
# 05.04.2017 ob 16:21
Eni bi se okoriščali s slovenskim državnih bogastvom a hkrati se požvižgajo na zakone in red. Država bi morala urediti to področje, kjer vlada kaos in se vsak dan pojavljano novi "ponudniki". Eni bi delali kar jim paše in si zraven še polnili žepe!
Kazalo