Podobe Slovenije
(1)
Slovenski panteon
Nagrobnik Josipa Jurčiča
Na Navju je pokopan poleg mnogih znanih Slovencev tudi Josip Jurčič. Po njem so poimenovali trg v Ljubljani. Foto: RTV SLO

Dodaj v

Navje - spominski park slovenske zgodovine

Sprehod do zadnjega počivališča Čopa, Vodnika, Jurčiča ...
1. november 2007 ob 06:10,
zadnji poseg: 1. november 2007 ob 06:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

Staro ljubljansko pokopališče zaslužnih mož - park Navje je od leta 2001 zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Od 18. stoletja pa do leta 1936 je bilo na mestu parka in na območju današnjega Gospodarskega razstavišča pokopališče, ki so ga mestne oblasti preselile na lokacijo današnjih Žal. Imenovano je bilo po svetem Krištofu, saj se je razvilo na območju Cerkve svetega Krištofa za Bežigradom. Pokopališče je bilo blagoslovljeno leta 1779 in se je nato postopoma širilo proti vzhodu.

Z odprtjem novega pokopališča na Ljubljanskem polju pri Svetem križu (Žale) je usoda starega pokopališča postala negotova. Arhitekt Jože Plečnik je po vzoru znamenitih Čehov na Višegradu v Pragi naredil več predlogov za njegovo ohranitev. Leta 1932 si je zamislil novo monumentalno cerkev, "slovenski Panteon" oziroma hram slave, ki naj bi nastala na starem delu pokopališča v osi glavnega vhoda.

Tudi Navje je med drugimi del načrtov Jožeta Plečnika
V letih 1936 do 1938 so nekatere najstarejše grobove oziroma nagrobnike premestili na vzhodni del pokopališča in po načrtih Jožeta Plečnika, Iva Spinčiča ter vrtnarja Antona Laha ob ohranjenih arkadah uredili pokopališki park, ki je dobil ime Navje.

Na Navju danes počivajo znane osebnosti - pisatelji, umetniki, znanstveniki in politični delavci, kot so na primer Anton Aškerc, Matija Čop, Josip Jurčič, Tomaž Linhart, Fran Levstik, Valentin Vodnik, Josef Ressel, Ivan Grohar in mnogi drugi.

Spominski park je tako prijetna točka ljubljanske kulturne dediščine za obisk, sprehod ter tudi za kratek premor vseh, ki smo v službi v centru prestolnice ali v njeni bližini. Prenekateri žal sploh ne vedo, da obstaja, čeprav se dnevno večkrat peljejo mimo.

R.B.


Navje - vhod
Vhod v spominski park je postavljen ob Vilharjevo ulico. Ker je park zaščiten, je odprt vsak dan med 8. in 22. uro. Foto: RTV SLO
Slovenski Panteon
Spomenik Matiji Čopu
Poleg mnogih nagrobnikov, ki so postavljeni pod ostrešjem parka, je tudi nagrobnik Matije Čopa, ki je umrl leta 1835. Foto: RTV SLO
Spominski park je prijeten kraj za kratek sprehod, za najmlajše pa pomeni pridobitev marsikaterega podatka iz slovenske zgodovine. Foto: RTV SLO
Veliko grobov ljubljanskega Navja počiva v objemu jesenskega listja. Foto: RTV SLO
Plečnikovi stebri
Po zadnji vojni je Plečnik štiri stebre, ki jih je sprva namenil stavbi Glasbene matice, prenesel na Navje in z njimi zaokrožil podobo spominskega parka. Foto: RTV SLO
Ena prvih Plečnikovih zamisli je bila postaviti poseben spominski park z imenom Pokopališče nedolžnih otrok, druga, ki je bila izvedena pozneje, je bila zgraditi monumentalno svetišče z grobovi najzaslužnejših Slovencev, ki bi predstavljalo Hram slave oziroma slovenski Panteon. Foto: RTV SLO
Prijavi napako
Komentarji
fic
# 01.11.2007 ob 17:58
Po tem prelepem kulturnem pokopališču, se vidi kaj, da država na takšne in drugačne spomenike. Tole je zares odraz slovenske kulture. V parku so pijanci, steklenice vina in piva...mogoče se najde tudi kakšna drogeraška igla. Zares žalostno, da takšnih stvari ne znamo čuvati saj so res edinstvene. Pokopališče bi morali absolutno malo urediti, saj gre za zares prelep kulturni spomenik. Največja slovenske imena - očitno premalo pomenijo Slovenski državi. Je kdo danes tja od politikov položil tja kakšno svečo - mogoče minister za Kulturo ? Ne verjamem.
Kazalo