Podobe Slovenije
vipava
Sobotni dogodek v Vipavskem Križu bo namenjen strokovni javnosti ter tujim in domačim medijem. Dober glas o vipavski rebuli bodo širili vinarji, ki so orientirani na ekološko in biodinamično pridelavo grozdja in kletarjenje, ki poteka s čim manj posegi v naravno biodinamiko vina. Na dogodku bodo poleg pobudnika Edvarda Svetlika prisotni še Miha Batič s posestva Batič, Primož Lavrenčič s posestva Burja, Valter Mlečnik s kmetije Mlečnik, Zmago Petrič s svojo Guerilo, Franc Vodopivec s kmetije Slavček. V popoldanskem času pa se bo odvijala tudi degustacija vipavskih rebul in zvrsti iz rebule, ki jo bosta vodila Mira Šemić in Martin Gruzovin, slovenski državni prvak v sommelierstvu. Foto: Marijan Močivnik
vipava
"Vino na Vipavskem ni od včeraj. V tej dolini so se z njim ukvarjale različne socialne skupine in različni narodi. Dodana vrednost vipavskega vina je v tem, da znamo povedati ljudem, kdo in kako ga je pridelal. Rebulo moramo znati skomunicirati. Sicer bo to le še eno vino, ki je doma tam nekje, kjer je Slovenija," dodaja misel o rebuli vinar Matjaž Lemut v tipičnem vipavskem hramu, kot na Vipavskem imenujejo vinske kleti. Foto: Erik Blatnik
vipava
"V tem trenutku so obraz Vipavske doline zelen, pinela, vipavsko belo in rebula. Če ne bo nekih večjih sprememb in strateškega sajenja na državni ravni ‒ v kar pa ne verjamem več, ker sem prestar ‒ bo tako tudi ostalo," je mnenja Primož Lavrenčič s posestva Burja. Foto: Erik Blatnik
vipava
"Simpozij Vipavska rebula ‒ cesarjev izbor je priložnost za dvig samozavesti vipavskih vinarjev, njihovo večjo povezanost in skupni nastop na trgu. Priložnost za to, da avtohtone sorte niso več potisnjene na stranski tir. Listina iz leta 1503, ki dokazuje, da je cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. pil vipavsko rebulo, pa je tudi zgodba za utrjevanje samozavesti Slovencev," je ob bližajočem se strokovnem simpoziju v Vipavskem Križu povedal Edvard Svetlik, vinar, ki prideluje macerirano rebulo. Foto: Marijan Močivnik
vipava
Vipavski Križ je slikovita primorska vasica na podolžnem griču v osrednjem delu Vipavske doline. naselje ohranja nekdanjo arhitekturo ter se lahko pohvali s kapucinskim samostanom in razvalinami mogočnega gradu. Foto: Marijan Močivnik
VIDEO
Simpozij o vipavski rebuli

Dodaj v

Rebula – obraz Vipavske doline

Priložnost za dvig samozavesti vipavskih vinarjev
17. avgust 2018 ob 15:01
Vipava - MMC RTV SLO

"Ženske v vipavskih vinogradih so redka pasma. Ko sva začenjala z vinogradništvom, me je soseda vprašala – a veste, da ste v Kamnjah edina ženska, ki gre v vinograd," pravi vipavska vinogradnica Ivi Svetlik. Zdaj skupaj z možem Edvardom pridelujeta oranžno rebulo, ki jo pijejo tudi v svetovno znanih restavracijah.

Ivi in Edvard Svetlik večino svojega časa preživita v vinogradu in kleti na domačem posestvu v vasi Kamnje nedaleč od Ajdovščine, kjer imata na južnem pobočju Čavna enega najviše ležečih vinogradov na Vipavskem. Svoj prvi vinograd sta zasadila leta 2000. Toda že po sedmih letih sta s svojo oranžno rebulo postala ena bolj zanimivih vinarjev v Vipavski dolini. Njuna vina so prisotna ne samo na slovenskem tržišču, ampak tudi v restavracijah z Michelinovimi zvezdicami, kot sta Agli Amici v Vidmu in Attica v Melbournu.

"Najprej je bilo mišljenje – prišel je človek iz industrije in kapitala – in zdaj se hoče iti vinarja. Niso niti verjeli, da delam v vinogradu," o svojih začetkih vinogradništva v Vipavski dolini pripoveduje Edvard Svetlik, ki je bil dolga leta prvo ime idrijskega koncerna Hidria. Kot vinar se je že od začetka zavedal pomembnosti ne svetovno razširjenih sort, ampak samoniklih trt. S chardonnayem namreč ne moremo konkurirati francoskim vinom – z rebulo pa lahko.

Potem ko je Sergio Tavano, častni član SAZU-ja in profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost na Univerzi v Trstu, prvič pokusil Svetlikovo rebulo, je bil nad njo tako navdušen, da mu je pokazal dokument z 18. avgusta leta 1503. Ta dokazuje, da je cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. izdal ukaz, naj mu pripeljejo odlično vino ribollio (rebulo) iz Vipavske doline. Zaradi tega dokumenta se je rodila ideja o dvodnevnem strokovnem simpoziju Vipavska rebula – cesarjev izbor, ki se bo to soboto, ob 515. obletnici prvega (znanega) naročila vipavske rebule, odvijal v srednjeveškem Vipavskem Križu.

"Vsak vipavski vinar ima rebulo. In vsak bo iz tega dogodka potegnil nekaj koristi, ne glede na to, od kod prihaja. In to je najpomembnejše," je o dogodku dejal slovenski državni prvak v sommelierstvu Martin Gruzovin iz biodinamične vinske kleti Guerila s Planine nad Ajdovščino. Gre za dogodek, na katerem bodo rebulo in druge sorte, značilne za vipavske hrame, okušali vplivni tuji pisci in poznavalci naravnih vin. Poudarek je na bogati vipavski vinorodni dediščini in na pomenu avtohtonih, prezrtih sort. To je tudi priložnost za enoten nastop najvidnejših vipavskih vinogradnikov v relevantnih strokovnih medijih. Doslej je namreč veljalo, da so vipavski vinarji vsak zase solisti, ki se težko povezujejo tako kot Brici. Malo k temu prispeva tudi razpotegnjena konfiguracija prostora, kjer so bile gospodarske razmere desetletja ugodne.

Družinsko lastništvo, ki je rešilo krajevne sorte
"Fenomen vipavskega vinogradnika je v tem, da je bil tekom zgodovine samostojen kmet na svoji zemlji. In bil pripravljen, kot eden redkih, odkupiti zemljo, na kateri je delal. Tu je vsak majhen vinogradnik ponosen na majhno lego, ki jo neguje že stoletja, in točno ve, kako trte odreagirajo v danem letniku," razlaga o Vipavcih kot vinogradnikih na svoji zemlji Matjaž Lemut z vinske kleti Tilia Estate.

Ravno Vipavcem je z družinskim lastništvom vinogradov, v primerjavi z drugimi vinorodnimi kraji v Sloveniji, uspelo ohraniti največ starih sort. Takoj po napadu trtne uši konec 19. stoletja, ko so začeli stari vinogradi propadati, jim je s hitrim cepljenjem uspelo rešiti veliko krajevnih sort, vse od zelena, klarnice, pinele, pergulina, poljšakice pa do rebule, ki je po drugi svetovni vojni zaradi črne pegavosti skorajda izginila iz vseh primorskih vinogradov. Svoje pa je dodala tudi moda francoskih sort in plansko kmetijstvo, ki je v vipavsko vinogradništvo vneslo dekret, da se na teh terenih sadi cabernet sauvignon in merlot, ki ju prej v Vipavski dolini nikoli ni bilo.

Veliki jugoslovanski trg, na katerem se je popilo vse
“60., 70. leta, to je bila doba količinskega vinogradništva. Zgrešena v strokovnosti, z velikim jugoslovanskim trgom, na katerem se je vse popilo. In ker se je vse popilo, se ni delalo strokovno. Ampak tu rebula ni nič kriva. Vsaka sorta ima v tem obdobju svojo črno piko. To je bilo obdobje, ko rebula ni bila frajerska. Ko so bili bolj v modi pinoti in chardonayi. V zadnjem času pa je na svetovnem nivoju pravi 'revajval' lokalnih sort," meni Primož Lavrenčič s posestva Burja iz Orehovice v zgornji Vipavski dolini. Ivi Svetlik pa dodaja: "V Ljubljani, ko smo bili študentje, je bila rebula razvrednotena na raven namiznega vina. Vedno smo bili čudni po njej. Ampak to so bila leta, ko se je ni kultiviralo in je rebula izgubljala. Sedaj pa se je dvignila kot feniks iz pepela."

Rebula – iskreno vino
Rebula ima v vsaki vipavski kleti in vasi pomembno mesto. Je najpogostejša bela sorta v Vipavski dolini in trenutno je zasajena na 600 hektarih vinogradov, pri čemer se vipavski vinogradi razprostirajo na 2240 hektarih. Martin Gruzovin, trenutno najboljši poznavalec vinske kulture in svetovnih ter slovenskih vin, rebulo imenuje iskreno vino. "Ne spada med aromatične sorte, ni našminkana in nosi zapis o kraju, od koder prihaja. Rebula bo vedno samo rebula. In to je super."

Rebula ima globino in mineralnost, ki je ostale sorte ne dosežejo. Je tista, ki drži svežino in dolg pookus. Prednost pa je predvsem njena široka uporabnost, saj se lahko iz nje pridela tako penina, sladko vino iz sušenega grozda kot tudi sveže in macerirano vino, zorjeno v lesenih sodih. "Vino na Vipavskem ni od včeraj. V tej dolini so se z njim ukvarjale različne socialne skupine in različni narodi. Dodana vrednost vipavskega vina je v tem, da znamo povedati ljudem, kdo in kako ga je pridelal. Rebulo moramo znati skomunicirati. Sicer bo to le še eno vino, ki je doma tam nekje, kjer je Slovenija," dodaja misel o rebuli vinar Matjaž Lemut.

"Ko se pokuša vino, ga nočem okušati v degustacijski sobi"
Ja, vino je osebna stvar. In če nima družinskega priimka, lahko zveni zelo brezosebno. Slovenija je bila letos poleti izbrana za Evropsko gastronomsko regijo za leto 2021. Komisija je bila navdušena nad gastronomskimi presežki v državi. In tu imajo vina, vinski turizem, predvsem pa samonikle sorte izjemno mesto. Nosijo namreč zapis DNK-ja naših prednikov.

V vinskem turizmu bi morali še bolj načrtno ponujati in poudarjati unikatne posebnosti, ki jih nima nihče drug. Zato upajmo, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bodo turistične agencije zbudile in začele gostom tržiti zgodbo po poteh avtohtonih vin – vse od terana, zelena, pinele, šipona – pa do rebule. Ali povedano z besedami vinarja Edvarda Svetlika: "Ko se pokuša vino, ga nočem okušati v degustacijski sobi. Jaz si ob vinu želim začutiti ljudi, ki so ga vzgojili. In tu so vipavske sorte speče princeske. V Vipavski dolini so doma ekstremi. In samo iz ekstremov se lahko rodijo lepe stvari. Tudi ekstremno dobra vina. Kot na primer rebula."

Če kje, potem so ravno v tem delu Slovenije – med Podnanosom in Novo Gorico – najlepše združena vina in hrana. Glede na pot, po kateri gredo ljudje v Vipavski dolini, verjamem, da se razvoj doline še ne bo kmalu ustavil.

Marjana Grčman
Prijavi napako
Komentarji
coffeecup
# 17.08.2018 ob 22:44
Ne, ne Svetlik si le izboljšuje javno podobo in podoba kmeta se trenutno sliši lepše kot nekoga, ki ga povežeš s tajkunstvom, krediti, merfinom, merkurjem in Kordežem sploh ko veš kdo bo ta manjko pokril.
Njegova slika povprečenemu slovenskemu bralcu s sredneročnim spominom zares skazi tak pripevek-članek o žlahtni kapljici, ki tako pridobi zares grenak priokus.
zdravidudek
# 18.08.2018 ob 08:52
Ali ni bil ta stric Edvard po TV ,da krade naše tovarne Slovencem in delavcem premoženje,po Sloveniji in njegovi prijatelji.
Jazst2
# 18.08.2018 ob 13:49
@luna med oblaki

si ti sploh kdaj videl vinograde velikih pridelovalcev? V Franciji, ali Italiji npr, za začetek, da o Napa Valley niti ne govorim...

Tile vipavski so kot solza v morju... ali pa male krpice...
axis
# 17.08.2018 ob 15:49
..Dodana vrednost vipavskega vina je v tem, da znamo povedati ljudem, kdo in kako ga je pridelal......

Torej bo nekdo povedal tudi, kdo je Svetliku napravil vino?
klitomaz
# 18.08.2018 ob 07:52
Kogar zanima resnična zgodba o vinu iz naročila cesarja Maksimilijana, ima tukaj nekaj zanimivega čtiva. https://www.dnevnik.si/1042835904 (spoiler alert - vino ni bila vipavska repula) .
ucenec
# 17.08.2018 ob 18:53
No, ja. Če bi se res želeli pohvaliti s kapucinskim samostanom, naj se preimenujejo v nekdanji Sveti Križ. Še formalno, saj menda marsikateri ta domači še vedno uporablja staro ime.
Arhi Cop
# 18.08.2018 ob 15:09
@Jazst2
Nikakor ne,kar sem napisal je zapisano in preverjeno v javno dostopnih uradnih listinah in potrdil ter dopolnil sem manuchao da je res imela končno besedo pri tem vsa občinska raja saj ne razumem kako je lahko ime kraja z nekaj 100 dušami predmet referenduma širše skupnosti razen če ne gre za nastavljeno tekmo pa še tu po teh podatkih je bil rezultat zelo tesen. Verjamem pa da bi se mariskateremu zavednem Wajdowcu omračil pogled na hrib če bi ime postalo nazaj sveto, kot bi se se Goričanu omrači pogled na Sabotin ali nad Rihenberg če bi kdo premetal kamenje na tistih zaplatah trave kjer poimensko počiva naš bivši maršal. In sploh se ne gre za pričakovan rezultat,ker se me ne tiče ampak za komentar na to tekmo sodeč po uradnih številkah. :)
alenka2012
# 20.08.2018 ob 10:39
...no no , seveda odličen, sicer precej nekritičen prispevek....praktično epp za vipavsko Rebulo, ki precej zaostaja v javni podobi za briško...to da Ivi dela v vinogradih, lepo vas prosim....dejte noo afne guncat in da Edi dela pretoke in repka grozdje....ah no...tu ste malo zašli....saj se na vipavskem al v Kamnjah pa aj točno ve, kdo dela v Edijevih vinogradih in kdo mu dela vino....in za koliko...je pa po drugi strani seveda res, da vino in predvsem ceno vina delajo zgodbe....in tistih 300 trsov v kamnjah bo gotovo imelo pravo ceno....
manuchao
# 19.08.2018 ob 09:53
kolikor se spomnim je takratna občinska oblast (sestavljena iz demokratičnih strank) preimenovala mesto (!!!!) Vipavski križ v Sveti križ, čemur se je skupina krajanov Križa uprla in dosegla da je cela občina odločala o tem (?) na referendumu
sploh patri so takrat malo zaružili
Jazst2
# 18.08.2018 ob 13:52
@Arhi Cop - a spet ni prav?

verjetno je samo tisti rezultat, ki ga ti pričakuješ, pravilen...
luna med oblaki
# 18.08.2018 ob 10:40
Včasih je bil kozarec vina kot zdravilo! Trte se je škropilo enkrat, dvakrat na sezono. Sedaj kmetje škropijo trte vsak teden? A mislite, da je to zdravo? Prihodnost bi morala iti v tej smeri, da bi gojili trto, ki ni tako podvržena raznim boleznim.
Ko gledam vse te množične vinograde na Vipavskem, si mislim, le kdo spije vse to vino? Je to vino sploh zdravo, ali vsebuje vse polno strupov? Mislim, da bi moral iti razvoj v tej smeri. Kaj nam pomaga vse to vino, vprašanje je, kako deluje na človeka. Vsi vemo, kako deluje, če ga popijemo preveč.
por
# 18.08.2018 ob 09:02
Kje je kdo, ki bo začel nergato, češ, 'spet se ra mmc reklamirajo goriška Brda'?
kesjerdna
# 17.08.2018 ob 16:42
Odlična novinarka, bravo Marjana Grčman! ;)
manuchao
# 18.08.2018 ob 09:46
brici nas šibajo samo zaradi organiziranosti, kvaliteta vin je tam tam,
@učenec Vipavski Križ je za domačine Križ( nič sveti), leta nazaj je bil referendum in je raja tako odločila
Arhi Cop
# 18.08.2018 ob 11:49
@manuchao,
pobrskal sem po spletnem iskalniku in prišel do zanimive ugotovitve in sicer da se je resnično raja odločala! Namreč o imenu se je izrekala celotna občina, vsaj po poročilu občinske volilne komisije z dne 16.9.1999,ki je vsem vidna na Uradnem listu.Torej 13681 proti nekaj 100. Kako se že reče,ko se večina odloča nad manjšino? Verjetno bi bil odgovor sledeč,odvisno od interesa ljudi ki so pri tem najbolj glasni! Sicer pa priželim vsem:In vino veritas.
Kazalo