Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 63 glasov
Ocenite to novico!
Skoraj dve desetletji po padcu komunistične Jugoslavije je Slovenija za večino Američanov še vedno "terra incognita", piše ameriški novinar Andrew Druckenbrod ....
... in nadaljuje precej realistično: "Devetdeset minut junijske nogometne tekme z ZDA na svetovnem prvenstvu tega dejstva ni spremenilo - večina izmed nas bi državo na zemljevidu še vedno verjetno zamenjala z večjo Slovaško."
Druckenbrod je v časopisu Pittsburgh Post-Gazette pred dnevi objavil prispevek o obisku Slovenije, v kateri ni skoparil s pohvalami o naši deželi. Rdeča nit članka so bili (ljubljanski) zmaji. Spomnil je na legendo, po kateri je Jazon z argonavti enega izmed njih na močvirju v okolici Ljubljane ubil, nato pa je slovenska prestolnica (pri izgovarjavi je Američanom pomagal s fonetičnim zapisom imena "Lyoob-lyee-Ahn-ah") to žival prevzela za svoj simbol. "Zmajski most s štirimi strašnimi kipi, ki varujejo vsako stran, je še danes ena najpriljubljenejših točk v mestu," piše.
Prepoznavni znak? Majhnost
"A prava simbolika Zmajskega mosta v starem mestu Ljubljana se skriva v njegovi majhnosti. Most in bronasti kipi so oddaljeni manj kot 40 metrov in povezujejo ozko reko Ljubljanico, ki se vije skozi mesto. Ta podoba bi bi lahko bila pomanjšani model za široke mostove čez Donavo v Budimpešti, Vltavo v Pragi ali Seno v Parizu. In prav ta majhnost je tipična za Slovenijo, ki se pogosto zazdi kot miniaturna različica Italije in Avstrije, s katoliškimi cerkvicami in vinskimi trtami na gričkih.
Slovenija ima samosvoj, živahen kulturni utrip, ki tudi v komunističnih letih ni nehal biti. Vse znamenitosti so v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo blizu skupaj. Za turista je to idealno. Na območju, velikem približno toliko kot Connecticut, ima Slovenija kratko jadransko obalo in visoka alpska gorstva; ima priljubljeno letovišče ob jezeru in živahno prestolnico; ima uspešno gospodarstvo in delavne in prijetne ljudi - ki jih je dva milijona.
Zato ni čudno, da je Slovenija za Evropejce postala počitniška destinacija in odlična alternativa za vse tiste Američane, ki se želijo izogniti natrpanim in dražjim krajem po Evropi," ugotavlja Druckenbrod.
Ne gre brez omembe Plečnika in Prešerna
Novinar je posebej navdušen nad Ljubljano, za katero je zapisal, da ga s starimi hišami, trgovinicami, mestno hišo in čudovitim vodnjakom spominja na srednjeveške nemške vasice. "Vsak ogled mesta se začne na Ljubljanskem gradu. Za zmerno plačilo se lahko povzpnete na grajski stolp, s katerega je odličen pogled na mesto. Pri spustu se lahko odločite tudi za novo vzpenjačo, in v hipu se boste znašli v središču starega dela. Nič manj očarljiv ni niti novejši del Ljubljane, ki se razteza ob Ljubljanici okoli Prešernovega trga, ki je ime dobil po občudovanem pesniku Francetu Prešernu. Reko prečkate čez Tromostovje, ki je delo mojstra arhitekture Jožeta Plečnika, ki je mestu v začetku 20. stoletja dal nov pečat. Še eno njegovo delo, ki ga ne gre zamuditi, je Narodna in univerzitetna knjižnica z zanimivimi sivimi in rdečimi kamni, ki predstavljajo ovire na poti do znanja."
"Krakovo najboljše za hrano"
Ameriški novinar še piše, da je Ljubljana glavni 'zabaviščni center' za večino države. Osrednji prostor je Cankarjev dom, omenja pa tudi letno gledališče Križanke in Metelkovo. Hotelske ponudbe je v izobilju, za hrano lahko najdete vse mogoče, od germanske do sredozemske kuhinje. Pri tem je posebej izpostavil predel Krakovo ob Ljubljanici: "Gre za očarljivi predel, prepreden z restavracijami in lokali, v katerih se lahko usedete tudi na prostem. Slovenci obožujejo domače vino, tudi teran. A morda je najbolj priljubljena domača pijača cockta, domači nadomestek kokakole. Njeno ime se zdi kot ostanek vzhodnoblokovskih dni, a je zelo osvežilna."
"Bled - sinonim za slikovitost"
Druckenbrod pa ni ostal le v Ljubljani, ampak se je podal tudi na Gorenjsko. "Čeprav Slovenija ima obalo, je dolga le okoli 40 kilometrov, zato se jih večina na morje odpravi na Hrvaško. Najlepše naravne znamenitosti države zato najdemo ob vznožju gora. Blejsko jezero bi lahko bilo sinonim za slikovitost. Nad čudovitim, ledeniško oblikovanim jezero, leži na strmi pečini srednjeveški grad. Pod njim je otoček, na njem pa starinska cerkvica. Če dodamo še Alpe v ozadju, je Blejsko jezero pravljično okolje. Za hip se zazdi bolj kot idealistična slika romantičnega prizora kot resničen kraj, a v resnici prekipeva od življenja. Terme, hoteli, restavracije, trgovine in vse mogoče aktivnosti obkrožajo jezero. Skoraj vsako leto se na jezeru odvija pomembna veslaška regata, letos bo tu tudi svetovno prvenstvo. A tisti slavnejši veslači so mnogo počasnejši. To so ljudje, ki upravljajo 'taksi čolne', imenovane pletna, in čudovitosti Bleda dajo poseben pečat."
Obiskal je tudi veličastni slap Savica, za pogled nanj pa mu ni bilo žal prehojenih več kot 500 stopnic, "saj je bil prav vsak korak poplačan". Pot ga je nato vodila še v Soško dolino, v Kobarid, za katerega pove, da je bil med prvo svetovno vojno prizorišče posebej krvavih bitk med avstro-ogrskim cesarstvom in Italijo z zavezniki.
In seveda slovenski športniki
"Po dolgem dnevu obiskovanja se nič ne prileže bolj kot pica, ki jo zaradi bližine Italije Slovenci poznajo že desetletja. Zamislili so si celo svojo različico, s pršutom, gobami in poprom. Opogumljeni s svojim jezikom, ki se precej razlikuje od srbskega ali drugih slovanskih jezikov, ponosni na visok življenjski standard, ki je najvišji med državami nekdanje Jugoslavije, so Slovenci samosvoji ljudje. Čeprav v deželi kraljuje nogomet, je priljubljena tudi košarka. V ligi NBA igra presenetljivo veliko Slovencev, med njimi je tudi član prvakov Los Angeles Lakers Saša Vujačić (oziroma Sasha Vujacic)."
In končuje: "Po eni strani je to mirna država, ki ni prekinila vezi s tradicijo. Tako je povsod še videti sušenje sena na kozolcih - prizor, ki spominja na srednji vek, a hkrati je narod izoblikoval tudi sodobno nacionalno identiteto, na katero je vplivala tudi včlanitev v Evropsko unijo leta 2004. Kakor koli, za to privlačno državo zmaji nikakor niso pravi simbol."
Ne vem zakaj potem stoji spomenij revolucije na trgu revolucije,.... mal me je zaneslo na trgu republike.
Malce nestrpen?
Vedno in povsod.
Prav tako velja za naša mnenja, zato bi bilo fino, če bi začeli sprejemati mnenja drugih, ker verjetno si noben ne želi, da bi vsi razmišljali isto. Potem se začnite kar identično oblačit, živet v istih hišah, poslušat isto glasbo in se zdolgočasite do konca.
Kolikor se jaz spomnim, smo imeli socializem ali samoupravni socializem), res smo imeli komunistično stranko, vendar komunizma kot takega ne. Malo je treba ustrezne teorije preštudirat, a ne. Komunizem je bil postavljen kot ideal, ki bi ga naj nekoč preko socializma dosegli, pa so potem nekako nehali težiti k temu. Itak pa je potem vse skupaj propadlo, tako je pač to. Poleg tega je to že zgodovina in ni centralnega pomena v zgornjem članku, ki je v bistvu precej natančen povzetek originalnega ameriškega članka. In ta je po mojem mnenju kar dobro napisan.
a si mel pasport in hodu farmerke kupovat u trst? a si ob nedeljah hodu k masi poslusat bistroumnosti vaskega zupnika k je hotu marsikej od tebe? zda so velik bolj komunisticne kokr je bla sfrj!!!
Sicer se pa tu vedno najde polno intelektualcev, ki sploh ne razumejo clanka. Namen je da nam pokazejo kako drugi vidijo drzavo. Od kod je novinar sploh ni pomembno. In Slovenija je tocno taka kot je zapisal, tradicionalno moderna, mirna a aktivna, neverjetno barvita in raznolika sploh za velikost. Toliko narecji, pokrajin, razlicnih navad in obicajev. In se mnogo tega…
Zivim v mestu ki je vecje od Slovenije in ima vec prebvalcev in vsakemu povem, da je Slovenija med 5 najlepsimi drzavami na svetu, hkrati pa da je mogoce celo najbolj zanimiva sploh. Bil sem ze marsikje in ljudje se vedno nimajo pojma kje je in kdo smo!
Nikoli se ne bi selil, ce ne bi bilo tam Vas.
LP, G
Pa se tako pametni smo, da imamo trge in ulice v teh krajih kar poimenovane po italijanih. Da bi res sami dokazali kako to ni slovensko.
a ti si kar umisljas, da nismo imeli komunizma? Katera stranka pa je vladala? Kateri simboli so se uporabljali? A so bile dovoljene druge stranke? To, da SFRJ ni bila podpisnica Varsavskega pakta (ker Tito se ni hotel podredit SZ) se ne pomeni, da ni bila komunisticna.
To bi bilo enako, kot da bi Frankisticno Spanijo locevali od fasizma, ker ni bila v silah osi in ker je obstojala se par desetletij po vojni in sodelovala z zahodnimi drzavami.
Slovenija moja dežela!
Ja lepo deželo imamo ... samo še malo sproščenosti se pogreša pa smo res prekašali Švico.
Kaj ni to neka britanska kolonija v Aziji.
p.s. Cockta je še vedno zakon ;)
Slovenci smo sicer res samosvoji in svojeglavi, ko gre za Balkan. Ampak, če gre za Germane ali npr. EU pa temu niti slučajno ni tako. Njim se (na žalost) podredimo brez vsakega premisleka.
@vodin
Eni pa res govorite neumnosti, ki jih je res brez veze komentirati. Z arbitražnim sporazumom ne boš ničesar izgubil!
Pahor nima pojma!
pravi ste res.
drugače pa dober članek in itak je slovenija daleč najlepša od vseh.moja domovina slovenija.
PS
Veseli me tudi, da je koncno nekdo napisal, da nismo nikarsni balkanci, germani ali pa romani. Dejstvo je, da smo Slovenci popolnoma samosvoji oz. svojeglavi. To gre pa, sodec po tem, ker zivim v tujini in tudi izkusne mojih sotrpinov tako kazejo, vecini v nos. Crednega nagona trmastemu Slovencu pac ne moras ocitati.
Na zdravje.
sicer pa so bili takšni in drugačni slogi lastni določenim pokrajinam in vplivom takšnih in drugačnih arhitektov in njihovih šol, tako da "klamfati" o "italijanski" in "slovenski" primorski gradnji in arhitekturi nima kaj dosti smisla, se strinjaš?
sicer pa si najbolj zagrizeni jurišniki očitno ne morete kaj, da ne bi tudi pod takšnim člankom nabijali zagrenjenih neumnosti in pljuvali vsepovprek, poberita se no pod kakšno temo o takšni ali drugačni aferi pljuvat naprej.
Ja, "jugoslovanskega komunizma" bi bilo kmalu konec, a se sedanja vlada ne da. Mačkov imperij seli fabrike na jug, investira se skoraj vse na jug, v Ljubljani dobivamo Titovo cesto, verjetno bo že cez leto dni hudo zgubaški stadion nosil ime maršala Tita, itd.. Vozili bomo par-nepar, namesto kapitalistov in ostankov ustašev pa nam be (je) vsega kriv Janez Janša.
Le nekaj ni. Jugoslavija je bila malo hinavska, malo sprenevedalska, a ponosna država. Današna Slovenija pa je ena sama antena. Prisluškujemo, kdaj v Ameriki kdo prdne in se takoj postavimo v vrsto in se hitimo mazati z vazelinom.
Terra incognita.
Slovenija je kulturno, gastronomsko, arhitekturno lahko podobna Avstriji na Gorenjskem in Italiji na Primorskem. In to je novinar dobro opazil...nic ni narobe s to izjavo in klamfati da je v clanku kaj narobe samo zato ker je american je zelo ozko od tebe...
Malce nestrpen?
http://www.illaberek.hu/photos/031007_pi
ran_obala.jpg
http://www.histrica.com/histricaassets/3
/2/608/Files/san_marco_venezia.jpg
Uf, kakšna razlika. Še posebej zvonika sta si kot dan in noč.
Macbeth, ne vem zakaj ne vidiš povezave Slovenije tudi z Italijo? Mogoče res ne Slovenije kot celote, primorski del pa je 100% dosti bolj podoben Italiji, kot pa Avstriji. Ne samo po arhitekturi, tudi po hrani, govorici, glasbenem okusu in podobno. Predvidevam, da nisi s primorske :)
drugače pa dober članek..