Podobe Slovenije
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 9 glasov Ocenite to novico!
Turizem, turisti, prihodi, odhodi, Brnik
Kje smo slabi? Pri letalski infrastrukturi, poslovnem okolju, pri primarni turistični ponudbi - predvsem v tistem delu, ki se navezuje na kulturne vire in poslovna potovanja. Foto: BoBo
Vzpenjača na Ljubljanski grad
Najbolje od rok nam gre očitno okoljska trajnost, tu zasedamo 10. mesto, na področju trajnostnega razvoja potovalne-turistične infrastrukture smo celo napredovali za 57 mest, na 46. Foto: BoBo
Turisti, Ljubljana
Slovenci se praznovanju svetovnega dneva turizma pridružujemo pogumno, saj že tretje leto zapored zaznavamo rekordni obisk turistov. Foto: BoBo

Dodaj v

Slovenija šepa pri letalski infrastrukturi in kongresnem turizmu, čeprav ruši rekorde

27. september - svetovni dan turizma
27. september 2017 ob 12:30
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Danes, ko praznujemo svetovni dan turizma, pri nas rekordne panoge, je slišati pohvale na račun slovenske inovativnosti in želje po ohranjanju narave - čeprav z višjimi cenami in vstopninami.

A za to, da bi tudi po zmanjšanju zdaj brenčečega roja gostov ostali zanimivi za turiste, bomo morali krepko zavihati rokave.

Slovenci se praznovanju svetovnega dneva turizma pridružujemo pogumno, saj že tretje leto zapored zaznavamo rekordni obisk turistov. Letos je v središču trajnostni turizem, ki prinaša smernice, s katerimi naj bi svet glavo obdržal nad vse večjimi valovi množičnih potovanj. Lani je mednarodne meje prečkalo 1,2 milijarde potnikov, do leta 2030 naj bi jih bilo 1,8 milijarde.

Prizadevanja Slovenije na področju trajnostnega turizma, ki jim sledi tako imenovana "zelena" shema, v katero je vključenih 23 destinacij, 14 ponudnikov, trije parki in dve turistični agenciji, opažajo tudi tuji turisti.

"Res sem bila navdušena nad vozilom na električni pogon Kavalirjem in nad tem, koliko parkov imate! Ljubljana je energična, a ne preveč živahna v negativnem smislu. Čudovito vzdušje!", "Všeč mi je majhnost vaše prestolnice, kako zelena je in čista," "Imate čudovito zmes urbanega in naravnega. Pa še angleško govorite," in "Prijatelji so mi dejali, da Slovenija kot majhna država ponuja ogromno različnih stvari na ogled," so le nekatere od pohvalnih izjav tujcev za Radio Slovenija.

Kako izboljšati konkurenčne slabosti?
Kljub pohvalam pa Slovenci še ne moremo biti zadovoljni s svojim položajem na lestvici konkurenčnosti turizma, ki jo pripravlja Svetovni gospodarski forum. Letos smo 41. med 136. državami.

Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič pojasnjuje, da uvrstitev sama po sebi ni slaba, so pa problematične s tem povezane smernice: "Bili smo že na 31. mestu in vsaki dve leti padamo." Premalo pozornosti torej posvečamo izboljšanju konkurenčnih slabosti.

In kje smo slabi? Pri letalski infrastrukturi, poslovnem okolju, pri primarni turistični ponudbi, predvsem v tistem delu, ki se navezuje na kulturne vire in poslovna potovanja - tu smo celo na 92. mestu.

S kakšnimi ukrepi bo Slovenija izboljšala situacijo, Uran Maravičeva iz osnutka Strategije razvoja slovenskega turizma ne razbere. Poda pa primer, kako bi se lahko z ureditvijo večje količine sistemskih virov organiziralo več kongresnih prireditev, ki jih sicer primanjkuje: "To je nekaj, kar je v pristojnosti države. In ves čas poudarjamo, da gredo naprimer sredstva, ki prihajajo iz naslova koncesij prirejanja iger na srečo - približno 20 milijonov na letni osnovi jih je - direktno v integralni proračun in se ne vračajo z razvojem promocije turizma."

Uspešni smo pri okoljski trajnosti
Da moramo še bolj delati na konkurenčnosti, se zaveda tudi direktorica STO-ja Maja Pak: "Zato pa potrebujemo nove, obnovljene kapacitete, izobražen in ustrezno nagrajen kader, odlično upravljanje destinacije, novo organiziranost v turizmu, zakonske izboljšave, ki bodo omogočale bolj konkurenčne produkte."

Najbolje od rok nam gre očitno okoljska trajnost, tu zasedamo 10. mesto, na področju trajnostnega razvoja potovalne-turistične infrastrukture smo celo napredovali za 57 mest, na 46.

T. H., Tina Lamovšek/Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Zgodovinar_666
# 27.09.2017 ob 14:56
Ko bo narejena obvoznica in nov terminal, bo malo bolje, kar se letališča tiče. Treba je pa narediti še krožišče, ki izvozu Brnik. Tam kjer se priključi na regionalno cesto. Ker to kar je sedaj tam je res katastrofa.

Naslednja stopnja pa mora biti železniška povezava z Ljubljano in Kranjem ter seveda dodatne linije, novi prevozniki. Letališče ima potencial, saj se ta širši Ljubljanski bazen polni.
slovenkaaaa
# 27.09.2017 ob 14:55
In pri železniški infrastrukturi. Tu prav tako šepa.

Ja, ja, democenzus, najbrž nisi v turizmu, pa jih ne želiš. Tisti, ki ne pije, tudi pivovarne ne potrebuje, tisti, ki ne je mesa, pa nasprotuje živinoreji. Kaj hočemo.
TineB
# 27.09.2017 ob 17:05
Kaj pa zdravstveni in rehabilitacijski turizem? Butično, dobičkonosno, zaposli se tudi visko izobražen kader poleg ostalega, tehnološko je napredno, okoljsko sprejemljivo. Torej? Ali se bomo delali fine, češ da zdravstvo ne sme biti profirtna dejavnost, niti v turizmu ne?

Tudi kongresni šepa. V LJ ni niti enega hotela z veliki kongresnimi kapacitetami. V celi slo jih je pa tudi le nekaj. Tako za velike kongrese niti zanimivi nismo, ker ni infrastrukture.

In še povezave letalske in železniške šepajo. Edino kar deluje, so nizkocenovni bus prevozi. Vau! Tako se buticni gosti pripeljeko, ja. Portoroški aerodrom niti normalnega letala ne more.sprejeti, ker je prekratka pista. Niti malo večjega privatnega ne. In potem Rusi pristajajo v Trstu ali na Brniku . Niti helikopterja jim ne priskrbijo.
democenzus
# 27.09.2017 ob 14:13
cim manj avionov, turistov pa ne prevec
TineB
# 27.09.2017 ob 17:11
Produkte? Kake produkte? Saj jih skoraj ni. Vsak ponuja nekaj po svoje. Neke celostne, integralne ponudbe ni. Posledicno tudi promocije ne. Stihija.

Vikend paket v hotelu pač ni produkt, no.
sonce12
# 27.09.2017 ob 20:53
Ja pa ne pozabit tudi na povezave ko stopiš iz letališča, fajn bi bilo zagotoviti nek pameten prevoz do Ljubljane vsaj, pa potem naprej po državi
sistemc.
# 27.09.2017 ob 18:24
Slabi pri letalski infrastrukturi? Z nacionalnim prevoznikom, ob popolnoma neizkoriščenemu mariborskemu letališču, ob slabo izkoriščenemu ljubljanskemu letališču, ob portoroškem letališču?

Slabi smo pri vabljenju nizkocenovnikov, pri Adrijinih cenah in cenah njenih codeshare letov, pri povezavah javnega trasporta do letališč.
svabo
# 27.09.2017 ob 18:01
Važno da je letališče prodano in bo na obstoječi infrastrukturi ustvarja milijonske dobičke. Vlaganj nič. Razširitev letališke infrastrukture, terminala nič. Tako noro, da ob odhodu na finale EP v basketu ugotoviš, da ni problem Kompas. Ni problem Turkish oz. pomanjkanje letal. Problem je letališka infrastruktura, ker je Lj letališče lahko speljalo samo 11 dodatnih letov v nedeljo.
Važno je pa da smo ga prodali!
larbitron
# 27.09.2017 ob 16:33
Pa kako?
Saj smo letališče in Adrio prodal tujcem in tujci so oh in sploh.
godzila
# 27.09.2017 ob 18:44
Kakšni turisti neki, kje jih vi vidite, rekorden je bil edino prestop meje, ko je na sto tisoče čobanov romalo proti nemčiji in švedski.
Kje so pa čakalne kolone, zakaj visoke cene, če očitno ni navala? Zapomnite si že enkrat, drag je samo drek, investitorji morajo dobiti svoje nazaj, če ni mase, pa z visokimi cenami.
Slovenija, gnila policijska dežela!
Kazalo