Vaša ocena: 
Ocena 5.0 od 28 glasov
Ocenite to novico!
Po novem Postojnska jama z 20 kilometri ni več najdaljša jama v Sloveniji. Ta naslov zdaj pripada jamskemu sistemu v Migovcu, gori nad Tolminom.
Jama ima skoraj 25 kilometrov raziskanih rovov z ogromno dvoranami in kapniki, njeno ime pa je Votla gora. Pisani jamarski druščini je tako po več kot 30 letih dela prav v teh dneh uspelo povezati več jam v nov jamski sistem.
Podzemne rove pod Migovcem so začeli raziskovati leta 1979, od tedanje ekipe tolminskih jamarjev Andreja Kende, Zorana Lesjaka, Braneta Bratuža, Andreja Rutarja in Andreja Fratnika je dejaven le še zadnji. Fratnik je povedal, da so k odkritju, ki so ga pričakovali zadnji dve leti, pripomogle predvsem nove metode raziskovanja podzemlja. Do novih spoznanj si jamarji lahko zdaj pomagajo s 3D-modeli, kar jim olajša predstavo o položaju jame ter pokaže na bližnje vhode in podzemne rove različnih jam.
| Vse lepote Tolminskega Migovca bodo večini žal ostale skrite, saj so vhodi brezna in to ni turistična jama. Nekaj utrinkom iz jamskega sistema, ki jih je ekipa TV Slovenija uspela dobiti iz rok jamarjev, pa si lahko pogledate v spodnjem videu. |
"Na več mestih na Tolminskem Migovcu imamo še po sto in več metrov globoka brezna, ki so možni novi vhodi v sedanji sistem. Čez vikend lahko podaljšamo jamo za 200 ali več metrov, dela je še ogromno," je poudaril Fratnik.
Jamski sistem pod Tolminskim Migovcem je pravi labirint. Vertikalni rovi na določenih globinah preidejo v vodoravne. To dokazuje nastajanje podzemnega sveta skozi različna časovna obdobja. V spodnjih vodoravnih delih jamskega sistema pa so jamarji naleteli na vodo, kjer se njihovo raziskovanje trenutno končuje.
"Predvidevamo, da je v navidezni kocki s stranicami enega kilometra približno 30 kilometrov rovov tega jamskega sistema. Na južni strani smo pri 850 metrih prišli do vode, to je v smeri izvira Zadlaščica, do podzemne vode za izvirom Tolminke pa imamo predvidoma še 400 metrov globine," je prihodnja raziskovanja nakazal Fratnik.
Z raziskovanji na poletnem jamskem taboru in raziskovanji v zimskem času jamo vsako leto podaljšajo za kilometer do dva novih rovov, rekord pa je bil dosežen pred dvema letoma, ko so jamo podaljšali v enem letu kar za tri kilometre.
O geološko relativno starih delih jamskega sistema pričajo kapniki, na katere so v nekaterih delih naleteli tolminski jamarji. Najdaljši slovenski jamski sistem pa je tudi stalno naseljen, saj so v njem našli drobcene jamske živalce.
Podnaslov trdi, da Postonjska jama ni več najdaljša v Sloveniji. To seveda ni res. Obe jami sta pač dolgi, kolikor sta, dejansko se v naravi ni čisto nič spremenilo. Pravilno bi se podnaslov glasil:"Postonjska jama ne velja več za najdaljšo ..."
Ne mešat dejstev s prepričanji.
Hvala bogu, vsega pa tudi ne treba poteptat.
Sam pričakujem tudi, da bodo v nekaj letih potapljači uspeli preplavati sifone reke Pivke med Postojnsko in Planinsko jamo; tako bi Postojnski jamski sistem ponovno prevzel primat najdaljše jame v Sloveniji.
Če pravilno razumem jamarske skice iz prispevka se jamski sistem z Migovca spusti proti Planini Kal, ter dalje v smeri Tolminskih Raven in Čadrga.
Četudi jamarskega sveta na boste videli je okolica Migovca zanimiva za obisk. Sam Migovec je nezahteven izlet, primeren tudi za družine z mularijo – izhodišče Tolminske Ravne (Tolmin-Žabče) ali Planina Kuk (Tolmin-Poljubin-Ljubin).
Za tiste z nekaj več kondicije se lahko izlet podaljša čez razgibano travno preprogo, ki se konča pod Tolminskim Kukom – najvišjo goro Spodnje Bohinjskih gora. Komur ni dovolj je v bližini ponudba dodatnih pet dvatisočakov, ki se jih osvoji v nekaj urah. Poleg Tolminskega Kuka je sosed Zeleni Vrh ter bližnji Mali vrh, Podrta gora Vrh Konte in Vrh nad Škrbino.
Za tiste z manj kondicije je na voljo bližnja Grušnica ter pod njo Planina na Kalu
kdaj pa se je zdaljšal?