Prva turistična društva so nastajala z razvojem železnice. Vlaki so namreč tudi v odmaknjene kraje vozili prve turiste. Svojevrstno zgodovino slovenskega turizma tako prinaša tudi Muzejski vlak na relaciji Celje-Podčetrtek. Vlak bo po trasi najstarejše železniške proge v Sloveniji vozil vsako soboto do konca septembra. Foto: Slovenske železnice
Prva turistična društva so nastajala z razvojem železnice. Vlaki so namreč tudi v odmaknjene kraje vozili prve turiste. Svojevrstno zgodovino slovenskega turizma tako prinaša tudi Muzejski vlak na relaciji Celje-Podčetrtek. Vlak bo po trasi najstarejše železniške proge v Sloveniji vozil vsako soboto do konca septembra. Foto: Slovenske železnice
false
Turizem smo ljudje. Od vedno. Ravno lokalna turistična društva so bila namreč tista, ki so utirala pot turistični društveni organizaciji skozi stoletje. Foto: Gornjesavski muzej Jesenice
false
Razvoj Kranjske Gore skozi stoletja. Turizem so tu začeli organizirano voditi izobraženci leta 1904 in že takrat so ugotovili, da potrebuje dolina glede na idealne potenciale za razvoj turizma organizirano obliko. Še danes v TD-ju Kranjska Gora delujejo na bazi prostovoljstva. Njihov zadnji odmevni dosežek je obnova jezera Jasna. Foto: Gornjesavski muzej Jesenice

Razvoj turizma v Sloveniji je na začetku temeljil na razvoju posameznih krajev in njihove "turistične" dejavnosti in iznajdljivosti. Pri tem so najpomembnejšo organizacijsko vlogo razvoja imela "olepševalna tujsko-prometna društva". Prva turistična društva so se namreč imenovala olepševalna in so se v Sloveniji pojavila v drugi polovici 19. stoletja.

To sovpada z ustanovitvijo prvega turističnega društva na svetu, ki je bilo ustanovljeno leta 1856 v Montreuxu ob Ženevskem jezeru. Sprva so bila društva nemška in eno prvih pri nas je bilo ustanovljeno v Celju leta 1871. Sledili so mu Kranj leta 1875, 1877 Maribor, 1883 Postojna, 1886 Ptuj in drugi. Pred prvo svetovno vojno jih je bilo v Sloveniji že 33. Pri domačinih so skušala vzbujati smisel za red in snago krajev, kar naj bi pripomoglo k razvoju turizma. Društva so skrbela za gradnjo osnovne infrastrukture, lažji dostop do naravnih lepot z razgledi, počivališči, nasadi in igrišči.

Izdajala so turistične vodnike v tujih jezikih in ljudje so postopoma v turizmu prepoznali svojo priložnost. V Kranjski Gori v 30. letih prejšnjega stoletja samo pet odstotkov lastnikov hiš ni oddajalo sob. Večina je svoje hiše poleti prepustila gostom, sami pa so se umaknili na skednje, saj so z oddajanjem zaslužili več kot z dnino.

Leta 1905 je bila ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, današnja Turistična zveza Slovenije. V Sloveniji postane turizem obsežen pojav po letu 1920 oziroma zlasti po letu 1950, ko postane turizem zanimiv za ekonomska raziskovanja in tudi za preučevanje v okviru drugih znanosti.

O organiziranem razvoju turizma lahko na območju Slovenije govorimo le v času vladavine Avstro-Ogrske monarhije. Razcvet turističnega obiska pa je v vseh pogledih omogočila zgraditev železnice v 19. stoletju. In kaj je pravzaprav privabljalo prve obiskovalce v naše kraje?
Pomembna posebnost so bili naši kraški pojavi (Cerkniško jezero in mnoge kraške jame).

Jamski turizem, ki ima svoje korenine na Slovenskem. Na osnovi opisovanja našega Krasa je ta naravni pojav dobil tudi svoje ime (kras oziroma karst, ki je mednarodni strokovni termin). Jamski turizem se je pri nas prvi razvil v mednarodne razsežnosti in je tako prvi, ki je postal pomemben zaradi "tujskega prometa" in z njim povezanega zaslužka. Graditelji Južne železnice, ki je leta 1857 stekla med Ljubljano in Trstom, so računali, da bo železnica prinašala dobiček tudi s turizmom, saj so bile ob Južni železnici za takratni čas svetovno znane turistične jame.

Z jamskim turizmom bi na Kranjskem lahko primerjali tudi zdraviliški turizem, saj je že v Valvasorjevem času na Dunaju izšel opis Rogaške Slatine. Leta 1624 zgradijo zidano kopališče v Dobrni, sledijo Dolenjske Toplice in Laško. V ospredju je bil tudi romarski turizem na Bled, Sveto Goro, Brezje in Višarje. Z razvojem železnic je turizem postajal stvar vse širših družbenih slojev, ne le aristokracije. V Bohinju na primer je bila turistična dejavnost začetek gradnje gorskih koč, odkrivanja novih poti in usposabljanja gorskih vodnikov. Šele z zgraditvijo Bohinjske železnice leta 1906 se je Bohinjcem odprlo okno v svet in obratno - svetu se je odprl Bohinj.

Ja, že od vsega začetka so bili ravno ljudje tisti, ki so skozi turizem vdihnili dušo kraju. In turistična društva še danes ostajajo organizator odmevnih prireditev. Sodelujejo pri društveni dejavnosti oživljanja starih etnoloških obrti, skrbijo za očiščenost kraja, za njegovo ocvetličenost in ponekod tudi za razvoj vinskih cest. Delo turističnih društev bo letos že štiriindvajsetič predstavljeno na Dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici. Tam bodo ob zaključku projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna podelili nagrade, ki nastavljajo svojevrstno ogledalo slovenskemu turizmu.
Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost. Ta na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje. Pomembno je namreč, kakšen vtis puščamo v očeh turistov, ki odkrivajo in okušajo Slovenijo. Turizem ni samo način življenja, je tudi stanje duha, ki se kaže tudi v zunanji urejenosti naše krajine, mestnih jeder, turističnih objektov in podeželskega okolja.