Popotni dnevnik

Poudarki

  • Po zahodu ZDA v iskanju indijanske kulture in narave
  • Slavne kulise, videne iz filmov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 41 glasov Ocenite to novico!
Indijanec iz plemena Navajo zre v veličastno kuliso Monument Valleyja.
Petroglifi - slike (bolje rečeno vreznine) na skalah, ki jih najdemo po celotnem jugozahodu ZDA in pričajo o bogati kulturi v stoletjih pred Kolumbovim odkritjem Amerike.
Stara Indijanka iz Acoma Puebla prodaja svojo lončevino. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Canyon de Chelly - globoko v indijanski deželi.

Dodaj v

Foto: Skrite naravne lepote indijanske dežele

Na zahodu ZDA v iskanju ameriške zgodovine
10. december 2009 ob 06:11
Phoenix - MMC RTV SLO

Da Amerika nima zgodovine in duše, kot pogosto radi rečejo skeptiki, ne bo držalo. Vsaj ne, če se podate v indijanske rezervate (jugo)zahoda.

V tej žgoči, rdeči, filmski in telegenični pokrajini, v kateri tudi deviški popotniki v ZDA na vsakem koraku doživljajo močan občutek deja-vuja, je dom številnih plemen avtohtonih Američanov. Navaji, Hopiji, plemena Pueblo, Havasupai ...

Romantično podobo o divjem ljudstvu, ki na konjih dirja s perjanico na glavi s kuliso skalnih osamelcev v ozadju, vam sicer naglo sesujejo barakarska naselja v južnoameriških favelah - zgodba o severnoameriških indijancev je navsezadnje ena najbolj tragičnih in zamolčanih v sodobni ameriški družbi.


A kljub bedi in revščini je zunanja podoba mnogih tukajšnjih rezervatov ena najosupljivejših na svetu. Skalne formacije Monument Valleyja ali Shiprocka vam vzbudijo spomine na vesterne Johna Forda, na klasične rockspote in na tisto, kar ste si v glavi ustvarili kot klasično podobo zgodb o kavbojih in Indijancih.

Skalne palače v kraljestvu skal
To je večinoma od civilizacije zahodnega sveta popolnoma neokrnjena narava, kjer se asfaltirane ceste nehajo in kjer se začenjajo gladke skale ali peščene sipine.

Tu se pod previsi skrivajo celotna skalna kraljestva Anasazijev, pod jezerno gladino umetnega Lake Powella pa indijanske vasi, za vedno izgubljene.

Tam nekje med legendarno Route 66 in hipijevsko-umetniškimi-newageovskimi na novo oživetimi mesti duhov Nove Mehike boste našli plemena Pueblo, ki živijo v bivališčih, zgrajenih iz na soncu sušenega blata. In še malce severnejše, v Južni Dakoti bo bedo plemena Oglala Lakota za trenutek zasenčilo njihovo veličastno "dvorišče" barvite zerodirane gričevnate pokrajine, Badlands.

Neka druga Amerika
(Jugo)zahod ZDA sicer privablja na trume turistov s svojimi narodnimi parki, ki so zgledni primer "sfriziranja" divje ameriške narave v obvladljivo, do obiskovalcev prijazno obliko brez invazivnih posegov.

A če v svežnju s petičnimi gorskimi kočami/hoteli, vrhunskimi restavracijami, kampi za 30 dolarjev in označenimi pešpotmi v Yosemitu, Yellowstonu in Grand Canyonu dobiš še občasno nepregoledno trumo turistov, so indijanski rezervati in parki, posvečeni ruševinam avtohtonih ljudstev, ohranili svojo prvinskost.

Osnovni kampi brez tušev ali tekoče vode, prostrana pokrajina, v kateri so se za večno izgubili že premnogi, občasne kolibe, kjer vam indijanci spečejo ocvrt kruh z medom in cimetom, ali stojnica, kjer Indijanke prodajajo izredno cenjeno keramiko in nakit.

To je Amerika brez glamurja Hollywooda ali nebotičnikov New Yorka, brez vsenavzočih McDonaldsov in Wallmartov. Amerika, kot je bila nekoč.

Od Nove Mehike do Južne Dakote
V spodnji fotozgodbi smo zbrali 16 krajev z zahoda, ki so bodisi označeni kot "plemenski parki" bodisi sodijo pod upravo narodnih parkov/spomenikov, vendar so vodeni v sklopu pripadajočega rezervata.

Nekateri so vredni obiska zaradi svoje osupljive narave (Monument Valley, Antelope Canyon, Badlands, Petrified Forest), spet drugi temeljijo na indijanskih ruševinah (Mesa Verde, Bandelier) ali petroglifih (starodavnih risbah na skalah; Petroglyph), tretji so kombinacija obeh (Canyon de Chelly, Canyonlands), četrti pa so še vedno naseljene indijanske vasi zgodovinskega pomena (Taos in Acoma Pueblo).

Naj vam slike odstrejo zaveso in prikažejo neko drugo Ameriko.

Kaja Sajovic
Monument Valley
Monument Valley (Plemenski park, Arizona/Utah): Verjetno ena najbolj značilnih podob ZDA. Zbirka rdečih skalnih osamelcev, ki se dvigajo nad rožnatimi peščenimi sipinami na meji med Arizono in Utahom, leži v rezervatu Navajev, nesmrten pa je Monument Valley (Dolina spomenikov) postala z neštetimi filmi in spoti, ki so jih snemali v tej čarobni puščavski pokrajini.
Grand Staircase - Escalante
Grand Staircase - Escalante (Narodni spomenik, Utah): 7.571 kvadratnih kilometrov meri ta prostrana, osupljivo lepa, a pogosto neizprosna pokrajina v južnem Utahu. Čeprav je Bill Clinton leta 1996 Escalante 'povišal' v narodni spomenik, pa ta ostaja ena zadnjih divjin zahodnega sveta. Mnogi so že zašli v tem labirintu puščave, kanjonov, slot kanjonov in skalnih formacij, na katerih lahko najdemo tudi indijanske petroglife iz okoli leta 500. Med najlepšimi značilnostmi Escalanteja so Coyote Buttes (Kojotovi vrhovi), imenovani tudi The Wave (val). Do tja vodi poldnevno pešačenje po skalni puščavi, zanj pa potrebujete dovolilnico plemena Navajo.
Antelope Canyon
Antelope Canyon (Utah/Arizona): Antelope Canyon, ki se deli na zgodnjega in spodnjega, je najbolj obiskan in fotografiran 'slot' kanjon ZDA (slot kanjon je izredno ozek kanjon iz peščenjaka, ki ga je oblikovala voda, op. a.). Morda vam je znan iz nekaj let starega spota Britney Spears, a naj vas to ne odvrne. Velika verjetnost je, da boste v Antelope še vedno sami, tako da boste lahko v polnosti užili poduhovljeni mir, ki vlada na tem nadrealističnem kraju. Dovolilnico vam izdajo v uradu plemena Navajo, paziti pa morate na vreme, saj so nenadni nalivi že terjali kar nekaj življenj obiskovalcev, ki so v tistem trenutku bili v tovrstnih kanjonih.
Lake Powell in Rainbow Bridge
Lake Powell in Rainbow Bridge (Utah/Arizona): Tudi jezero Powell, ki je nastalo leta 1963 po zajezitvi reke Colorado, sodi pod rezervat Navajov. Postavitev jezu je bila ena spornejših, saj je reka poplavila Glen Canyon, ki se je po svoji veličastnosti in indijanski dediščini primerjal z Grand Canyonom. Danes je tam dobrih 3.000 kilometrov obale. To je raj za ribiče, plavalce in turiste, ki na čolnih obiskujejo skrite krake resnično osupljivo lepega jezera, obdanega z živo rdečimi skalnimi osamelci. Glavna značilnost je Rainbow Bridge (Mavrični most), ki je s 84 metri razpona največji naravni most na svetu. Tp je tudi sveti kraj za pleme Navajev, zato je za obisk mostu (dosežete ga lahko le po dvodnevnem pešačenju ali z ladjo) potrebna dovolilnica plemena.
Rezervat Havasupai
Rezervat Havasupai (Arizona): Indijanci plemena Havasupai so edini stalni prebivalci čudeža narave, ki se mu reče Grand Canyon. A če je zgornji, robni del kanjona masovna turistična znamenitost, saj se na razglednih točkah turistov kar tare, je bolj intimo doživetje narodnega parka z obiskom indijanskih lokacij na dnu kanjona. Vse so dosegljive le peš, po 13 oz. 15 kilometrov dolgi pešpoti Havasupai. Ta vas vodi do indijanske naselbine Supai in številnih slapov, med katerimi je najboj osupljiv Havasu Falls, menda tudi med najbolj fotografiranimi slapovi na svetu.
Canyonlands
Canyonlands (Narodni park, Utah): 1.366 kvadratnih kilometrov prostran park ima neštete barvite planote, kanjone, skalne oboke, naravne mostove in nenavadne skalne formacije, ki jih je izdolbla reka Colorado s pomočjo vetra in peska. Otok na nebu, Igle in Labirint se imenujejo deli parka, ki dajejo slutiti o razgibanosti in pravljičnosti pokrajine, kjer so med drugim snemali tudi Misijo: Nemogoče. Uradni vodniki vam ne bodo priporočali starodavnega indijanskega bivališča, False Kiva ('Lažna kiva'), saj pot in plezanje do tja vodi prek številnih nevarnih previsov. Pisatelj Edward Abbey, ki je park pogosto obiskoval, je Canyonlands opisal kot 'najbolj čuden, čudovit, čaroben kraj na Zemlji - nikjer ni ničesar podobnega.'
Canyon de Chelly
Canyon de Chelly (Narodni spomenik, Arizona): Še ena klasična kulisa iz vesternov z vrtoglavimi rdečkastimi osamelci je dežela plemena Navajo, ohranja pa še ruševine in arheološka bogastva plemen, ki so nekoč poseljevala te kraje. Kanjon lahko raziskujete peš, po označeni poti White Rim, ali pa najamete navajskega vodiča, ki vam pokaže tudi skrite kotičke.
Petrified Forest
Petrified Forest (Narodni park, Arizona): Okameneli gozd leži v Painted Desert, 'barvasti' puščavi, ki je dežela Apačev in Navajev. V tej lunarni, žgoči pokrajini najdemo eno največjih in najbolj barvitih koncentracij okamenelega lesa na svetu, poleg tega pa tudi lepo zbirko starodavnih indijanskih petroglifov in staro indijansko bivališče, v celoti zgrajeno iz okamenelega lesa.
Petroglyph
Petroglyph (Narodni spomenik, Nova Mehika): V tej vulkanski pokrajini lahko na območju, zavarovanem kot narodni spomenik, najdete okoli 25.000 starodavnih indijanskih risb v kamnu, t. i. petroglifov.
Bandelier
Bandelier (Narodni spomenik, Nova Mehika): Bandelier je eden pomembnejših krajev stare indijanske zgodovine. Tu so ohranjeni domovi starih ljudstev Pueblo, ki so poseljevali to slikovito območje severne Nove Mehike med 12. in 16. stoletjem. V parku številne poti omogočajo dostop do čebelnjakom podobnih skalnih jam, v katerih so si Puebli izdolbli svoje domove.
Shiprock
Shiprock (Nova Mehika): Shiprock, ali v jeziku plemena Navajo 'Skala s krili', je veličasten osamelec, ki se dviga iznad puste puščave severozahodne Nove Mehike v indijanskem rezervatu Navajev. 550 metrov visoka skala je za pleme sveta in igra pomembno vlogo v njihovi religiji, mitologiji in tradiciji.
Acoma Pueblo
Acoma Pueblo (Nova Mehika): Acoma Pueblo, ali po indijansko 'Nebesno mesto', je čudovit skupek indijanskih koč iz adobeja (na soncu sušenega blata, op. a.), postavljenih visoko na strateškem 112-metrskem platoju z razgledom na mitično pokrajino severozahodne Nove Mehike. Gre za najstarejšo stalno poseljeno naselbino v ZDA, saj sega kar v 11. stoletje. Tamkajšnji indijanci vam bodo danes postregli s tradicionalnim ocvrtim kruhom, pri njih pa lahko kupite tudi prepoznavno črno-belo-oranžno lončevino, ki je med najbolj cenjenimi na svetu.
Taos Pueblo
Taos Pueblo (Nova Mehika):Taos Pueblo je ena izmed obveznih postojank za vse navdušence nad indijansko kulturo in arhitekturo. Je tudi eden najbolj fotografiranih krajev tega dela ZDA (ovekovečil ga je tudi slavni Ansel Adams) in je na seznamu svetovne dediščine. Tisoč let star kompleks zgradb iz nežganih opek in z okoli 150 stalnimi prebivalci leži v rezervatu plemena Pueblo, tamkajšnja skupnost pa je znana kot ena najbolj skrivnostnih in konservativnih skupnosti Puebla.
Mesa Verde
Mesa Verde (Narodni park, Kolorado): Narodni park Mesa Verde je izjema med vsemi tu omenjenimi intimnimi kraji - je namreč turistična znamenitost številka 1 v južnem Koloradu in jo na leto obišče več kot 700.000 obiskovalcev. A navsezadnje gre le za najpomembnejši skupek kompleksov starodavnih indijanskih plemen Severne Amerike. Anasaziji so območje na nadmorski višini od 1900 do 2600 metrov poseljevali v 13. stoletju in za seboj pustili veličastne palače pod gladkimi previsi.
Devils Tower
Devils Tower (Narodni spomenik, Wyoming): 'Hudičev stolp' je eden najprepoznavnejših monolitov na svetu - morda se ga spomnite iz filma Bližnja srečanja tretje vrste. Ta slikoviti vulkanski osamelec se dviga iz prerij v bližini Black Hillsov z dolgo zgodovino kavbojev in Indijancev. 386 metrov visoka skala vulkanskega izvora je raj za plezalce, kar gre v nos tamkajšnjim indijanskim plemenom, za katere je Devils Tower svet. Velikanski kulturni pomen ima monolit za plemena Arapaho, Crow, Čejene, Kiowa, Lakota in Šošone. V jeziku Lakotov se osamelec imenuje Mato Tipila oz. Medvedja koča, leta 2005 pa so hoteli spremeniti uradno ime, a so jih v senatu zavrnili, češ da bi škodilo ekonomiji. Zakaj medvedja koča? Po indijanski legendi je šest sijuških deklet nabiralo cvetlice, ko so jih napadli medvedi. Veliki duh je iz usmiljenja dvignil tla pod dekleti, medvedi so skušali splezati na skalo, a padli z nje, za seboj pa pustili le sledi krempljev.
Badlands
Badlands (Narodni park, Južna Dakota): Na 100.000 hektarjih rezervata plemena Oglala Lakota, enega najrevnejših območij ZDA, nas pričaka rajski vrt spodjedenih zašiljenih vršičkov in mehkih barvnih gričkov, ki se popolnoma zlijejo z največjo prerijo v ZDA. To območje je že 11.000 let indijanska zemlja - v dobrem in v slabem. Zadnjega je bilo precej več. V 19. stoletju so jih belci strpali v rezervate, trenja pa so dosegla vrhunec v krvavem pokolu pri Wounded Kneeju (Ranjenem kolenu) leta 1890. Danes živijo tamkajšnji Indijanci v bedi in revščini in veličastna kulisa jim je lahko v bolj slabo uteho.
Prijavi napako
Komentarji
rea
# 10.12.2009 ob 17:20
Res je lepa pokrajina v ZDA. Američani imajo srečo, da so ZDA tako velike in je zato ogromno neposeljenih delov (no, tudi pokrajina marsikje ni "gostoljubna" za človeka).

P. S. Če niste še opazili, so vse Kajine fotografije na tem portalu podpisane (ali pod samo fotografijo ali pa še pred fotozgodbo). Tokrat je očitno samo ena fotka Kajina (kar ne zmanjša vrednosti vseh njenih odličnih fotoreportaž).
Drncl
# 10.12.2009 ob 15:58
Verjetno 95% Američanov niti ne ve, kje živijo. Njim je važno, da imajo McDonalds in ostalo "crap".
Kvantni mehanik
# 10.12.2009 ob 16:36
Ohhh, moj Southwest. Lepa reportaža, čeprav dvomim, da je bila avtorica v vseh teh krajih. V enem "šusu" prav gotovo ne. Priti na Coyote buttes je za nekatere lifetime project, pa tudi Havasu Falls in Rainbow Bridge ni ravno enostavno doseči.

Drugače je evidentno, da avtorica vseh teh slik ni posnela sama -- če sploh katero. Vsaj za eno je gotovo, da bi rabila stativ, iz drugih pa veje malo čudna mešanica profesionalizma in malo šlampastega amaterizma, npr. pretiran polarizer v Monumet Valleyu (naj mi avtor ne zameri), zaradi česar močno dvomim, da bi te slike posnela ena sama oseba. Bolj verjetno je, da ima vsaka svojega avtorja. Da bi kdo na takšni turi imel tako idelane vremenske in svetlobne pogoje, je znanstvena fantastika.

Ampak vseeno -- lepa reportaža, ki me vrne v čas, ko je bil Southwest dve leti moj dom. Ja, če odmislim Devil's Tower in Badlands, ki ne sodita v kontekst zgodbe, sem obiskal že skoraj vse opisane znamenitosti. Spominjam se, kako sem se cel dan sprehajal po Canyonlands (Needles District), prehodil več kot 20 kilometrov, pa srečal vsega štiri ljudi. Ali pa ko sem šel ponoči v Arches Park (na žalost ni prikazan, je pa pravi biser Southwesta) s stativom, da sem fotografiral kamnito pokrajino v soju mesečine. Pa ko sva s punco, zdaj ženo, v parku Zion lezla na "pristajališče angelov", po poti široki slab meter, na obeh straneh pa je bil 300-metrski prepad. Nisva zdržala vrtoglavice, obrnila sva se sredi poti. V Bryce Canyon sem enkrat šel z novimi supergi, po poti, ki je ponoči zaledenela, podnevi pa se je led stalil, in jaz sem imel na podplatih več kil rdečega blata. V park Bandelier pa sem itak zahajal tako pogosto, da ne znam povedati, kolikokrat sem bil tam. Kdaj sem šel tja na popoldanski sprehod. V vseh letnih časih in vsakršnem vremenu. Pa prijazni Indijanec Mervin, ki naju je peljal po Monument Valleyu in nama pripovedval take zgodbice in vice, da smo vsi pokali od smeha... pa Taos Pueblo, kjer sem šel na tradicionalni "Deer Dance", pa namesto pričakovanega indijanskega stila "totem in perjanice" videl nekakšen cigansko-katolicistični cigumigu.

Živeti sredi te prelepe pokrajine je čudovita danost in tja se vračam skoraj vsako leto. Že čez nekaj mesecev se bom zopet, če bom le lahko, zopet izgubil in spet našel v kakšnem kanjonu.
kocbek
# 10.12.2009 ob 11:35
Pokrajina lepa za znoret.
lo_pa_ta
# 01.04.2010 ob 14:42
white man came across the sea
he brought us pain and misery
.
.
.
Jakap80
# 11.12.2009 ob 08:02
Sam člank je čist ok, mot me sam to, da so se podobni članki letos ponovil že ene 5x z istimi ali zelo podobnimi slikami.
kenda
# 10.12.2009 ob 15:53
Kaja, super članek. Da, to so ZDA brez Walmartov - prelepa pokrajina. Tudi sam sem že potoval po teh krajih. Zanimivo se mi je zdelo, da sem marsikje na teh turističnih točkah srečeval več tujcev kot pa Američanov. Izgleda, da Američani nimajo časa za vse te stvari... ali pa morebiti Evropejci damo več na naravne lepote ?
Jurson
# 10.12.2009 ob 09:38
Lepo. Morda bi veljalo omeniti še Bryce Canyon, tudi eno izmed geoloških čudes tega dela ZDA.

http://www.brycecanyon.com/
vendel
# 12.12.2009 ob 00:38
@joze234; hahaha, si mal zavisten ha?? Blagor ji! Res vedno super članki.
joze234
# 11.12.2009 ob 11:18
Plačamo ga pa z naročnino.........
Tadejstein
# 10.12.2009 ob 15:37
važen je fotograf, ne fotoaparat..!
Shackler
# 10.12.2009 ob 14:38
predlagam da na rtvslo klonirajo Kajo Sajovic :)
sami super članki.
daysleeper2
# 10.12.2009 ob 13:40
Beautiful !
Driklc
# 10.12.2009 ob 12:01
Super članek! 5+
SimZy
# 10.12.2009 ob 11:49
Prelepe fotografije. S katerim fotoapartom ste jih posneli, Kaja?
Kazalo