Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 23 glasov
Ocenite to novico!
Zanzibar … Zveni mamljivo in človek bi pod tem eksotičnim imenom pričakoval vsaj raj na Zemlji, če ne že kaj nadzemeljskega. A ima tudi tale raj napako ...
In sicer neznosno vročino, ki skupaj z vlago v zraku uničuje vsakršne iluzije o rajskem otoku. Za najpametnejšo dejavnost se je izkazalo poležavanje na pletenih ležalnikih v senci košatih palm in opazovanje turkizno modrega morja, ki je večinoma bolj podobno toplicam kot pa valu svežine. Zanzibar pa vendarle ponuja še veliko več: pestro zgodovino, ki je oblikovala življenje, arhitekturo in ljudi v deželi črncev, prestolnico Stone Town, od koder prihaja legendarni Freddy Mercury, morje začimb ter nepozabne eksotične sadeže in morske specialitete, ki bi zadovoljili tudi največje gurmane.
Dežela črncev Zanzibar oziroma Unguja v svahiliju je ime otoka, ki znotraj matične države Tanzanije uživa relativno avtonomijo. Ime otoka izvira iz arabščine, v prevodu pa pomeni dežela črncev, saj je bil Zanzibar glavna postojanka za prevoz kot oglje črnih sužnjev s celine v svet, o čemer pričajo tudi številne jame, kjer so v neznosnih razmerah »skladiščili« delovno silo. Poleg Zanzibarja arhilepag tvorijo še Pemba, ki je precej manj obljudena, in številni manjši otoki, ki večinoma sploh niso naseljeni. Na obale arhipelaga je pot zanesla Sumerce, Egipčane, Indijce, Perzijce, Kitajce, Arabce, Portugalce, Nizozemce in Britance,vsako ljudstvo pa je v zanzibarski mozaik dodalo svoj košček kulture.
Toplice v senci palm
Zanzibar je končna destinacija številnih popotnikov, ki si po napornem vzponu na Kilimandžaro, najvišji vrh Afrike, privoščijo oddih na neskončnih plažah otoka začimb. Na srečo smo svoj prostor pod zanzibarskim soncem našle na turistično manj obiskani vzhodni obali. Za najpametnejšo dejavnost se je izkazalo poležavanje v senci palm, skozi veje katerih pihlja lahen tropski vetrič. Naša hišica na beli peščeni plaži, vzdolž katere so se sončile vitke kokosove palme, je bila dejansko raj po napornem odkrivanju črne celine. Neskončne peščene plaže zelo polagoma padajo v turkizno morje in se tam daleč dotikajo obzorja, zato se tudi voda v nizkih tolmunčkih tako ogreje, da imaš občutek, da se namakaš v toplicah, zato kmalu odmisliš idejo o osvežujočem skoku v morje.
Otok začimb
Zanzibar upravičeno nosi lovoriko otoka začimb. Spoznavanje začimb v njihovem naravnem okolju je prav razsvetljujoče, saj večina začimb ne raste na grmičkih ali po možnosti že kar v majhnih vrečicah, ki jih kupimo v trgovini, ampak dozoreva na visokih drevesih. Cimet je na primer drevo, začimbo pa izluščijo iz plasti lubja. Največje spoznanje so bile nageljnove žbice oz. klinčki, ki rastejo kot rdeči cvetovi na drevesu in so brez vonja, s sušenjem pa pridobijo značilen vonj in obliko. So ena pomembnejših izvoznih začimb Zanzibarja, vendar jih je na otoku skoraj nemogoče kupiti, saj ima vlada monopol nad njimi in kmetje jih lahko prodajo zgolj državi za določeno ceno, potem pa nadaljujejo svojo pot v izvoz. Tudi muškatni orešček raste v posebni lupini, ki še najbolj spominja na majhna rumena jabolka na drevesu. Zanzibar premore tudi naravni gel za lase, pravzaprav sadež, ki ima tako lepljivo sredico, da si lahko z njo oblikuješ pričesko, in pa kano, s katero si lahko svojo pričesko še pobarvaš. Poper in vanilija sta ovijalki, kot zanimivost pa velja omeniti, da je vanilija tudi na rodnem Zanzibarju zelo cenjena oziroma ima zasoljeno ceno.
Morske dobrote in tropsko sadje
Otok, ki ga obdaja Indijski ocean, ponuja bogato bero morskih specialitet. Večerna tržnica v Stone Townu velja za največjo svetovno ribjo tržnico že pripravljenih morskih dobrot, kjer na »razstavi« najdeš nabodala jastogov, škampov, hobotnic in številnih vrst rib, seveda v družbi z zelenjavo. Ne manjkajo niti krompir, riž, razni kruhki in sveža zelenjava. Izbereš lahko, kar ti srce poželi, da želodec kar zaprede od ugodja. Razred zase je tudi sadje, saj lahko prav vsak sladokusec najde nekaj zase. Ko vidiš zelene pomaranče, banane vseh dimenzij (od 5 do 30 cm) in barv (rumene, zelene in roza) ter še kopico nepoznanega sadja, se vprašaš, ali si zašel v narobe svet, pa se vendar izkaže, da si zašel v zibelko tropskega sadja, kjer se prepustiš razvajanju z novimi okusi, vonjavami in oblikami. Največje presenečenje je bil prav gotovo »jackfruit«, kakšnih 30 cm velik sadež jajčaste oblike in topih bodic, katerega meso spominja na sladke bonbone. Po vrnitvi iz Afrike pa v slovenskih trgovinah le še vihaš nos nad sadjem: ananas je vsaj trikrat manjši, o pristni sočnosti pa lahko zgolj sanjamo, mango in papaja sta pri nas bolj podobna bučkam, poln okus pa, kot kaže, na dolgi poti do Slovenije povsem zbledi, pasijonke skorajda ni mogoče kupiti, pomelo je le slab dvojnik nam poznanega, vsem pa je skupna precej višja cena, ki za nekajkrat preseže tisto iz Afrike. Tudi pitje mleka iz mladega kokosovega oreha je le še prijeten spomin.
saj vem, vsake oči imajo svojega malarja, ampak - koliko otoka si pa videla? Zanzibar je velik kot približno cela Istra, ne ga ocenjevat po pardnevnem obisku. Si sprobala morje v Nungweju, Kendwi, Pajetu, na otočkih pred prestolnico, na Pembi, na izletu z dhowom? Cenejši aranžmaji ponavadi peljejo ljudi v Jambiani, kjer sem bil ob mojem prvem obisku ZNZ-ja tudi jaz silno razočaran, v naslednjih obiskih (v lastni režiji) pa sem otok dodobra spoznal in odkril, da ponuja veliko več, kot sem sprva pričakoval.
Na Zanzibarju se gre žurat/kulirat na jugovzhod (beer'n'ganja'n'reggae), plavat/šnorkljat na sever (atoli, reefi, nemadanema), po luksuz na severovzhod (Kempinski & Co.), v šoping in po kulturo v Stone Town (Busaramusic.org, suvenirji), po zanimivosti na jug in zahod (delfini, sendbenki, jastogi na plaži). Za moje naslednje počitnice smo že dogovorjeni - kupil si bom eno tisto njihovo ribiško jadrničico in sam v tednu ali dveh počasi objadral otok.
Je pa otok za razliko od ostalega bližnjega celinskega dela precej urejen, malo zaradi booma turizma, malo zaradi ekonomije, ki tam cveti, precej pa pripomore k temu tudi to, da je otok in bližnje ležeča obala muslimanski svet...
Je pa res, da mene osebno tisočkrat bolj navdušujejo kakšne zapuščene brazilske plaže, kjer cel dan res ni žive duše okoli tebe in brez skrbi skočiš v vodo tudi v adamovem kostumu... ;-)
Tam sem bil junija ko se šele začenja sezona. V času dopustov ni hodit na Zanzibar.
Gužva je od julija do oktobra, pa za božič in spet za veliko noč.
Na zahodni obali sem bil 4 dni, je tako kot raj... a preveč turistično, turkizna vodica, nič valov... in žurke. Najizvrnejša pa je vzhodna obala bil 9 dni, valovi, morska trava, školjke, ljudje sadijo morsko travo, ... 2 km oseka, spokojno, vasice kot v 1001 noč, bel pesek namesto cest, bele hiške, mini džamije, krave spijo na ulici, nora atmosfera če se v kaki vasici znajdeš sredi noči, kokos vsepovsod, domačin ti ga svežega utrga... in ga na mah spiješ, zelo paše na mačka. Zanzibar je super prečkati na kolesu, posebi kul je vožnja po kilometrskih plažah. Veliko neokrjene narave. Kar se pa vremena tiče, znosna vročina, dež zjutraj, ... kamorkoli sem šel po vasici, sem šel bos. Da, barantanje je na vsakem koraku. Cene pa varirajo 3$ pa tudi do 10$ za večerjo v restavraciji. Lahko pa ješ tudi za manj kot 1$ na vaških stojnicah.
Priporočam Paje oz. Bwejuu in super plac - Mustaphas Place pred sezono. Kdo gre tja naj pozdravi Mohamed Ali-ja, Alija in Williama.
Ja... pa travica je neuradnotudi precej lahko dostopna. Ne pozabit spit kakšen Konyagi.
preden se kamrokoli podaš, preveri razmere - takšne in drugačne. tudi spletni vodniki svetujejo in odsvetujejo - odvisno od sezone!
kdor želi potovati kot turist, se mora najjprej naučiti "biti turist", ostali pa potujejo samo s kreditnimi karticami!
Vsekakor pa ni za iti dol v maju - takrat je deževno obdobje in je menda v Stone Townu dobesedno vode do kolen.
Mene otok ni posebej impresioniral. Zanimivo, ja, ampak ne bi se vrnila tja. Bolj kot potovanje, ne pa počitnice, kot si jih jaz predstavljam. (imam pač raje skok v hladno, osvežujoče morje, ne pa stopicanje po 15 cm globoki mlačni vodi - v času plime; v času oseke morja takorekoč ni).
Edina napaka ni vročina (ali sploh obstaja svež tropski raj?), ampak barantanje do neskončnosti, vsakič sproti in za vsako malenkost. Ja, pa da RyanAir ali EasyJet ne letita tja je tudi narobe...
Me je kar zamikalo spokat tja.
:o))