Popotni dnevnik
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,6 od 30 glasov Ocenite to novico!
Kavkaz. Foto: Vid Žgajner
Hiška. Foto: Vid Žgajner
Staro z novim. Foto: Vid Žgajner
Ulica. Foto: Vid Žgajner

Dodaj v

 

Gruzija - čarobno srce Kavkaza, 2. del

Popotni dnevnik Jerneja Jelenka
11. april 2011 ob 08:55,
zadnji poseg: 11. april 2011 ob 08:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

Gudauri je z najvišjo točko 3268 in dobrimi tisoč vertikalnimi metri smučarskega terena visokogorsko smučišče, ki s svojo ponudbo premami predvsem smučarje prostega sloga.

Vsekakor pa si je vredno zapomniti, da je zaradi skalnatega terena minimalna debelina snežne odeje, ki je potrebna za ugodno in predvsem varno smuko, dva metra.

Prvi del popotnega dnevnika preberite tukaj.
Bakuriani je drugo največje smučišče v Gruziji. Smučišče je bistveno nižje, manjše, prijaznejše do smučarjev, ki niso vešči potikanj po skalnatih grebenih in adrenalinskih podvigov. Precej velik turistični center leži v osrednjem delu kavkaške deželice. V neposredni bližini je eden najbolj znanih izvirov mineralne vode, postavljen v mestecu Bojormi. Kombinacija z blagodejnimi učinki iglavcev na bronhije prinaša Bakurianiju sloves enega najlepših in največjih zdraviliško rekreacijskih centrov ne samo v državi, ampak v celotni regiji. V smučarski center se vije precej boljša, iz Tbilisija 175 km oddaljena cesta.

Smučišče s 530 metri navpične razlike ponuja družinsko doživetje. Dve vlečnici in gondola smučarja pripeljeta na vrh središča (2200 m), od koder ga čaka prijeten spust do vznožja. Naprave so precej boljše, tudi smučarska trasa je bolje urejena kot v Gudauriju. Za bolj pustolovske je le smučanje po gozdu, ki pa je zaradi količine snega iz leta v leto bolj vprašljivo.

Ob odhodu smo Bakuriani videli v luči toplega resorta, kjer smučanje ni v primarni interesni sferi, a lahko poteši tako malega smučarskega nadobudneža kot zrelega smučarja. Z matinejskim smučanjem je postregla pokrajina Svaneti (pokrajina tisočih stolpov), kjer so letošnjo zimo odprli nov smučarski center na pobočjih Hatsvalija. Skromno sedežnico spremljajo načrti iz gruzijskega urada za turizem o »gruzijski Švici«, kar naj bi območje v naslednjih letih tudi postalo. Z intenzivnim načrtovanjem, s poseki in z izseki se radi pohvalijo predvsem domačini, ki jim tovrstna dejavnost zagotavlja delo v sicer turistično nezanimivem delu leta. Počasi se oblikujejo vsi elementi smučišča, smučarska šola je še nekoliko okorela, delovne ekipe malce v povojih. Zanimivo pa je bilo spoznavati, kolikšno podporo uživa tako regija kot smučišče pri vladi in samem predsedniku, ki je smučišče letos tudi odprl. Pri takšni podpori, tolikšnim, skoraj neomejenim finančnim sredstvom, skoraj nihče ni upal dvomiti, da Svaneti ne bodo vrhunski smučarski center v zahodni Gruziji.

Kar naredi Svanete tako privlačne, je kaj kmalu tudi njihova slabost. Oddaljenost Svanetov plačate z dobrih deset ur trajajočo vožnjo po obupni cesti. Težavo rešujejo z letalskimi prevozi, ki so še vedno nezanesljivi, in z gradnjo nove avtocestne povezave med Tbilisijem in Mestijo (glavno mesto Svanetov). Prezgodaj je špekulirati, kaj bo v prihodnje s smučarskim centrom v Svanetih, vsekakor pa je to danes prostor, kjer lahko kulturno in historično spoznavanje dežele oplemenitimo še s ščepcem smučarskih užitkov.

"Heliskiing" (smučanje z helikopterjem)
Zrelejši smučarji se, tako kot zreli ljubimci, naučijo umetnosti tkanja rjuh in občudovanja lepote v ustvarjenih raznolikih vzorcih. Tisti »mlajši«, v navalu čustev, v upanju in želji po najvišji nagradi tako v življenju kot v ljubezni, brezkompromisno zavračajo lekcije modrecev in hrepenijo po čisti popolnosti. Tu se ustavi čas in začne heliskiing. Gruzija, tako kot celoten Kavkaz, je pisana na kožo smučanju s pomočjo helikopterja, kjer je helikopter le sredstvo za premagovanje ogromnih razdalj, za katere bi sicer porabili več dni. V nedosegljivem visokogorju se skriva nešteto kilometrov brezpotij, belina, ki jo zavidajo oblaki in ječanje vetra ... Edini licencirani ponudnik helikopterskih dvigov je tik ob smučarskem centru v Gudauriju. Helikopter je preverjeno v več kot odličnem stanju, prav tako so več kot odlično usposobljeni vodniki in piloti. Dejavnost opravlja mednarodno strukturirano podjetje, dvig je plačan v prevoženih vertikalnih metrih, če zaradi slabega vremena ne zagotovijo plačanih dvigov, vrnejo razliko. Mogoča je izposoja vrhunskih smuči in lavinske opreme. Ob lepem vremenu v delavniku (od 10. do 17. ure) opravijo tudi do 40 dvigov, vsak dan lahko tako presmučate okoli 20 km. Malce v ilegali deluje še nekaj »podjetij«, ki opravljajo helikopterske dvige, baze so bolj v gozdu, helikopterji in piloti pa ... na je vsekakor nižja. Tako ostaja vprašanje, ali je tveganje vredno, kajti ko gredo stvari v heliskiingu narobe, gredo navadno grdo narobe. Sodbo o cenah helikopterskih dvigov, prepotentnosti posameznikov in ekološki oporečnosti takšnega početja pustimo raje tistim, ki sodijo. Mi smo zgolj opazovali in na koncu dneva je, v primerjavi s turno smuko, kjer porabiš nešteto dni, plačaš vodnika in se po nekakšni čudni mantri še polomiš, heliskiing v takšnem okolju precej rentabilna stvar.

Ima pa to bitje, ki ga imenujem Kavkaz, nekaj tako izjemnega, tako romantičnega, da vzbudi občutke pristne prvinskosti. Vedno sem iskal trenutke, tiste male trenutke, za katere veš, da so tam. Dobro dene, nariše nasmeh na obrazu, ko iztrgaš univerzumu tisto, za kar si prepričan, da ti pripada. Zavidljivost bogov zarišeš v brezčasnosti užitka, v smučini, ki jo tlakuješ. Nestrpnost na vrhu premagaš, Kavkaz ponudi, če si le dovolj sebičen, da vetru pustiš odnesti sledove tujih dlani.

Jernej Jelenko, foto: Vid Žgajner, Nugo Koba, Remi Mallard

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
tonchek
# 18.04.2011 ob 10:32
A tam majo vijolično sonce?
Rambij
# 11.04.2011 ob 22:45
lepi vršaci
Polymath
# 11.04.2011 ob 14:11
Kak lepe gore.
majmatej
# 12.04.2011 ob 12:57
Zanimivo branje. :-))
Na začetku človek pomisli, da je avtor morda opustil svoj značilni slog pisanja... potem pa naenkrat preseneti z ...
Zrelejši smučarji se, tako kot zreli ljubimci, naučijo umetnosti tkanja rjuh in občudovanja lepote v ustvarjenih raznolikih vzorcih. Tisti »mlajši«, v navalu čustev, v upanju in želji po najvišji nagradi tako v življenju kot v ljubezni, brezkompromisno zavračajo lekcije modrecev in hrepenijo po čisti popolnosti.
.. in všečnim zaključkom v lastnem stilu.
Alchemist
# 12.04.2011 ob 22:21
Pojasnilo:

Josip Visarjonovič Džuagšvili[/i ]Stalin. Rojen 18. decembra 1878, Gori, Gruzija. Vem da je huda generalizacija, ampak na splošno na gruzijskem ozemlju in na kavkazu na splošno se je v zadnjem stoletju zgodilo toliko krvoločnih dejanj in masovnih pobijanj, da si običajni ljudje tega ne morejo predstavljat. In široki javnosti je to seveda popolnoma neznano.

Še dolga je pot teh držav do dovolj visoke civilizacijske norme, ki bo dovolila vstop v evropske integracije.
Alchemist
# 12.04.2011 ob 22:14
Gruzijci, narod masovnih morilcev.
Kazalo