Klasična Kalifornija, kot je nekdaj bila?

Pismo Beach. To sproščeno mestece na osrednji kalifornijski obali, na pol poti med San Franciscom in Los Angelesom, je nekakšen poklon ameriškim poletjem preteklosti.

Poklon času, ko si lahko vozil po plaži, zakuril ogenj v pesku in nato kampiral ob njem. Pismo Beach je praktično še edini kraj v Kaliforniji, kjer še vedno lahko počnete vse to - in obpacifiško mesto, ki ga krasijo 360-metrski pomol Pismo Beach, retroavtomobili z nosilci za srfarske deske in slogan "Klasična Kalifornija", se s tem vsekakor rado pobaha.

A vse to je treba vzeti z malce rezerve. Pismo Beach je res anti-Malibu: brez zvezdnikov, brez milijonskih vil, ki vam branijo dostop do plaže, brez trendovskih barov s sušijem. V zraku se meša vonj po ribah in krompirčku, po pici in izpušnih dimih nepregledne množice motorjev in oldtajmerjev.

Tu se kupuje predvsem majice in pisane smetanove bombone. Je pa tudi veliko sproščene zabave stare šole: zmaji, kolesa, žar in hladno pivo.

Ob tem pa še romantične, vedno pomikajoče se peščene sipine Guadalupe-Nipomo, prepredene z divjimi cvetlicami, bazenčki, pešpotmi in več kot 100 živalskimi vrstami.

Kosilo naravnost iz oceana
V Pismovem turističnem uradu se radi pohvalijo z dvema milijonoma obiskovalcev letno, ki ob pogledu na mestece dahnejo: "Kar je Kalifornija bila nekoč, Pismo še vedno je." Tu si buggieji delijo plažo z džipi, poltovornjaki, jezdeci na konjih, zmaji (ta retrokonjiček je tu še vedno izjemno priljubljen) in šotori, postavljenimi na mivki.

A ko nastopi čas za kosilo, si obiskovalci otresejo pesek z bermudk ter se napotijo v mesto središče in Mo’s Smokehouse BBQ po sendviče s prekajeno svinjino ali rebrca. Tamkajšnje specialitete so še morska solata s škampi in rakovico ali rumenoplavuti tun s poprovo skorjico.

In čeprav vam bodo, kot je to navada po vsej obali zgornje Kalifornije, na vsakem koraku ponujali sloviti "clam chowder" (kremna juha iz školjk), so Pismovo zalogo školjk že davno izčrpali, tako da najverjetneje ne boste dobili krajevnih.

Za posladek pa si privoščite kepico motornega olja (Motor Oil), slastnega sladoleda iz temne čokolade in kavnega likerja Kahlua. Naslednje jutro je dan najboljše začeti s tamkajšnjo klasiko, še vročimi cimetovimi zavitki.

Idila med peščenimi sipinami
Na izlet se lahko podate na območje globoko modrega jezera Oso Flaco, ki ponuja nekaj za vsakogar: opazovanje favne s slaba dva kilometra dolge sprehajalne poti, speljane nad jezerom in prek livad z divjimi cvetlicami, prek peščenih sipin in obalnega rastja do vetru izpostavljene plaže.

S te lahko vidite griče, na katerih je Cecil B. DeMille davnega leta 1923 posnel spektakel Deset božjih zapovedi in kjer je v 30. in 40. letih v kolibah iz naplavljenega lesa bivala utopična sekta umetnikov in večnih iskalcev sreče, imenovana Dunites (Sipinarji).

Hrup peščenih buggiejev se zdi oddaljen cel svet od te divje obale in večno premikajočih se peščenih mas. Ko si tam, je težko verjeti, da turisti kupujejo spominke in kričeče majice le nekaj kilometrov stran.

Zdrava doza kiča v kombinaciji s spektakularno naravno kuliso? Morda pa je to kljub vsemu klasična Kalifornija.

Prijavi napako