Poudarki
- Kolesarji, pridite na plan, da bo lepši dan!
Kolesarjenje - le nujno zlo v prometnih konicah, ko avtomobil odpove, ali način življenja? Foto: EPA
Foto: Lahkih nog s kolesom naokrog - kje?
Mesta, ki znajo prisluhniti (skromnim) zahtevam kolesarjev
30. marec 2010 ob 06:54
Ljubljana - MMC RTV SLO
Kolesarjenje je povsem preprosto - usedete se na sedež in odpeljete. Brez skrbi, točenja goriva, gneče in dragih rezervnih delov.
Še lepše pa je seveda s kolesom križariti po mestu, če so njegove ulice prepredene s kolesarskimi stezami, vozniki motornih vozil pa kolesarjev ne dojemajo kot nadležen dodatek k že tako gostemu prometu. Nekaterim mestom je to že uspelo, druga pa se še naprej dušijo v izpušnih plinih, vsakodnevnih jutranjih konicah, besnem hupanju voznikov, ki ne uspejo pravočasno priti do cilja in si pulijo lase z iskanjem prostega parkirnega mesta.
Poglejmo si deset do kolesarjenja in kolesarjev najprijaznejših mest. Kdo je nesporni zmagovalec seznama, je verjetno jasno že vsakomur - Amsterdam, seveda, v katerem je človek brez kolesa kot riba brez vode.
A. P. J.
Trondheim, Norveška. Ena najbolj neprijetnih lastnosti kolesarjenja je vožnja navkreber. Seveda vam bo telo hvaležno, a po drugi strani se ni nič kaj prijetno že navsezgodaj v volnenem puloverju prepotiti, nato pa odhiteti na pomemben sestanek. Norveško mesto Trondheim se je zato domislilo izvirne rešitve - v klancih so namestili 'dvigala za kolesa', ki delujejo približno tako kot smučarske vlečnice. Višinska razdalja je premagana, kot bi mignil, majica pa ostane sveža ves dan. Na fotografiji je prav to dvigalo. Foto: Wikipedia
Peking, Kitajska. Saj poznate nalezljivo skladbo Katie Melua, ki poje o devetih milijonih koles v Pekingu? Verz ni naključen, kitajska prestolnica ni nabita le z avtomobili, ampak tudi s kolesi, s katerimi se prevaža na 'tone' ljudi. Ker je promet tako nemogoč, šviganje s kolesom po nagnetenih ulicah daje poseben občutek svobode, poleg tega pa je vožnja s kolesom tudi do okolja prijazna stvar, če vemo, da ima Peking ogromne težave z onesnaženostjo. Foto: EPA
Barcelona, Španija. Kolesarske steze, prometni znaki in označbe kolesarskih poti so v evropskih mestih že stalnica, a Barcelona je šla še korak dlje - v središču mesta je oblikovala 'zeleni krog', kolesarsko pot, na kateri najdemo sto kolesarskih postaj, na katerih lahko domačini in turisti najamejo ali odložijo svoje kolo. Velika mobilnost od točke do točke je ža dala dobre rezultate. V mestu vsako leto priredijo tudi golo kolesarjenje, da bi opozorili na še vedno preveliko gnečo avtomobilov. Foto: EPA
Basel, Švica. Basel, rojstno mesto teniškega zvezdnika Rogerja Federerja, je z nekaj več kot 166.000 prebivalci tretje največje švicarsko mesto. Hkrati pa je tudi do kolesarjev zelo prijazno, saj so kolesarske steze zelo široke in urejene, poleg tega pa je v mestu najti tudi 'obračališča' za kolesarje, kar je edinstvena stvar na svetu. Basel, ki leži tik ob francoski in nemški meji, je razvil tudi obsežno mrežo za najem koles, ki kolesarjev nikoli ne bo postavila pred mučno dejstvo - kje pustiti svoje kolo?
Portland, Oregon, ZDA. Kot večina mest, ki ležijo na zahodni obali ZDA, ima tudi Portland kopico asfaltiranih vpadnic, ki kot arterije povezujejo obrobje s strogim središčem. A Portland je naredil še eno potezo in ustvaril kolesarske poti, po katerih je mogoče prehajati med mestnimi soseskami, zato za avtomobil ni prav nobene potrebe. Mesto za malo denarja revnejšim prebivalcem ponuja tudi javna kolesa, v ceno pa sodijo tudi čelada, dežni plašč, ključavnica, zemljevid mesta in zračna tlačilka. S kolesi se tako vozi skoraj desetina ljudi, kar je za ameriška mesta sanjska številka.
Montreal, Kanada. Pred dvema letoma je Montreal vložil 134 milijonov dolarjev v program, s katerim so želeli v mestu ustvariti do kolesarjev prijaznejše ozračje in obnoviti dotrajane kolesarske steze. Ob parkomate za avtomobile so postavili tudi mesta, na katera lahko domačini priklenejo svoja kolesa, kar je zmanjšalo razvado puščanja koles ob vseh mogočih nepremičnih stvareh, kot so drogovi ali luči. Širše mesto se lahko pohvali s kar 3.000 kilometri urejenih poti, namenjenih kolesarjem, to število pa nameravajo še povečati. Montreal je prvi v Severni Ameriki oblikoval tudi mrežo posojanja koles, po njih so se nato zgledovali tudi v New Yorku, Bostonu in Londonu.
Curitiba, Brazilija. Curitiba je morda najbolj načrtovano mesto na svetu, v katerem je tudi skrb za kolesarje eden najpomembnejših temeljev. Mestna oblast kolesarjenje kot vrsto prevoza spodbuja že več kot 40 let, posledica pa so kilometri in kilometri kolesarskih stez, na katerih je vedno veliko ljudi. Tudi Brazilija kot celota se je zavezala k uporabi alternativnih virov energije in do okolja prijaznih načinov prevoza, zato je v državi precej močna skupnost kolesarjev, ki promovirajo takšen način premikanja v primerjavi z jeklenimi konjički.
Bogota, Kolumbija. Čeprav kolesarski programi niso tako dodelani in uspešni kot v nekaterih evropskih mestih, so Bogoti, prestolnici Kolumbije, k razvoju v do kolesarjev prijazno mesto pomagale tudi demografske značilnosti. Le 13 odstotkov meščanov namreč premore svoj avtomobil, zato je vožnja s kolesom bolj nuja kot mogoča izbira. Mesto enkrat na teden zapre 90 kilometrov ulic za motorna vozila in na ta dan so 'kralji' kolesarji, tekači, rolkarji in tisti na rolerjih, ki se lahko razgibavajo brez strahu, da jih bodo prestrašili objestni vozniki. Foto: EPA
Köbenhavn, Danska. Skandinavske dežele vse po vrsti veljajo za okolijsko zelo zavedne. V Köbenhavnu se tako kar tretjina ljudi praktično vsakodnevno usede na kolo, namesto bi vžgali avtomobil, in se odpravi v službo ali po opravkih. Kolesarska kultura na Danskem je razvita do te mere, da lahko ljudje kolo najamejo brezplačno, kar pomeni, da polog dobite nazaj, ko kolo vrnete, torej ne zapravite niti centa. Kolesarska infrastruktura je hkrati hitra in uporabna, poleg tega pa gre kolesarjem na roko tudi površina države, ki strmih predelov skoraj ne pozna.
Amsterdam, Nizozemska. Vsa prej omenjena mesta se lahko pohvalijo s tem, da imajo nadpovprečno razvito kolesarsko omrežje, a Amsterdam je brez vsakršnega dvoma smetana na kolesarski 'torti'. Dokaz: 40 odstotkov dnevnih vozačev razdaljo premaga s - kolesom, seveda. V mestu je že dolgo mogoče najeti javna kolesa, mestna uprava pa načrtuje tudi gradnjo ogromnega parkirišča za kolesa, ki bo ob glavni železniški postaji, kar pomeni, da res ne bo nobenega razloga več za potovanje z avtom po mestu. Že leta 2006 je bilo v mestu kar 465.000 koles, a roko na srce, razširjene so tudi kraje - okoli 54.000 koles je nehote in na skrivaj zamenjalo svoje lastnike. Foto: EPA
Prijavi napako
Drugače pa se strinjam, kolesarske steze naj bodo samostojne ali kjer ni te možnosti, lepo ob robu ceste. Pri nas obstaja veliko kolesarskih stez, ki so povsem neuporabne (npr. na pločniku, kjer je 30 cm prostora za pešce, potem na pločnikih, brez uvoza, izvoza, itd.). Včasih izgleda, kot da se pristojni posmehujejo kolesarjem.
<a href="http://3.bp.blogspot.com/_CFaWFwKk
BYM/SBSgBe5rqpI/AAAAAAAABO0/oawjsryhGIQ/
s400/April++27+08+030.jpg">Zakaj pa ne</a>
Vsi na kolo za zdravo telo - in okolje!!!
se pa strinjam s tem, da pri nas resnično ni poskrbljeno za kolesarje, v lj je kar nekaj takšnih točk k so zjutraj zelo nevarne saj veliko voznikov nima nobene kulture in vozijo po načelu "koji je jači"...sicer pa je po manjših mestih še večji obup...
zemljepisno gledano Balkanski polotok obkrožajo Jadransko morje, Jonsko morje, Egejsko morje, Marmarsko morje, Črno morje ter morski ožini Bospor in Dardanele.
V obale jadrana so torej balkan in verjetno se strinjas da imamo Slovenci del Jadanskrga morja?
Si že vso Bolgarijo prekolesaril?
Ne vem zakaj pri nas kolesarske steze rišejo na pločnik, namesto na rob cestišča. S takimi razmerami ne bomo nikoli dosegli 10 % kolesarjev.
Morda bi ob bolj urejenih stezah pridobili še kakšnega kolesarja, ki bi raje kot z avtom odšel v službo s kolesom.
V prispevku bi lahko dodali še eno slabo stran kolesarjenja v Ljubljani: Spomladi, ko se sneg stali, na kolesarskih stezah in pločnikih ostane zimski posip proti poledici, ki se zaradi zračnih vrtincev za motornimi vozili, dviga kot prah med zrak, ki ga vdihavamo.
Za test si po vožnji s kolesom po Ljubljani obrišite obraz ali/in lase z belo brisačo.
Od mestne politike, ki gradi garaže v središču mesta in razlaga zmanjšanje prometa v središču mesta ter boljši zrak, ne moremo pričakovati boljšega življenja.
Ravnokar sem se pripeljal v službo - s kolesom. Najprej me je dodobra pretreslo, ker je kolesarska steza tako spokana in preluknjana, da rabiš terensko kolo. Potem pa za konec še malo adrenalinske vožnje, ker so kolesarsko stezo narisali kar na pločnik, ki je že tako ozek, da se pešci stežka srečajo, pa še kak dostavni kombi gor parkira in tako ti ostane na voljo druženje z avtomobili na cesti! Juhuhu!
Tako mimogrede, sem iz MB!
Glavno da imamo ladjico na Dravi, ki bo tako ali tako večinoma samevala!
Treba je lovorikoe zbirat ne, ne pa za folj skrbet!
vsak dan bi lahko npr. objavili, kam se lahko podajo štajerci, dolenci, prekmurci......malo reklame za našo malo državico ne bo škodilo. sploh v teh časih, ko ljudje še kmalu za hrano ne bodo imeli, kaj šele za imenitne destinacije, ki jih oglašujete na portalu.....
Pri nas je pa problem že samo normalno speljati kakšno provincialno cesto.
Kolesarji so pri nas, kljub porastu, še vedno precej eksotične ptice.
Pa seveda ne mislim tistih, ki jim kolesarjenje pomeni dnevno (ali vsaj tedensko) rekreacijo.
Mislim na takšne, ki se s kolesom vozijo v službo
Na tisti razdalji, ki bi jo zlahka zmogli mnogi tudi peš, pa se tisti mnogi vozijo z avtomobili (en sam v avtu,...poglejte malce naokrog,...bencin je še vedno luksuzno poceni!!!).