Povprečen Danec letno prekolesari 965 km. Če bi ga posnemali vsi v EU-ju, bi zmanjšali prometne izpuste za več kot 25 %. Foto: <a href=freedigitalphotos.net">
Povprečen Danec letno prekolesari 965 km. Če bi ga posnemali vsi v EU-ju, bi zmanjšali prometne izpuste za več kot 25 %. Foto: freedigitalphotos.net
Avtomobili
Focus, društvo za sonaravni razvoj, ponuja kalkulator stroškov avtomobila: www.focus.si/avto.html. Foto: freedigitalphotos.net
Avtobus
Potrebe po bolj učinkoviti mobilnosti in izboljšanem javnem prevozu se najbolj kažejo v ruralnih in bolj odmaknjenih območjih. Foto: freedigitalphotos.net
Potep
Hitrost je v modi, zato ni presenetljivo, da v prostem času posegamo po aktivnostih, ki ne zahtevajo hitenja. Tudi avanturisti, ki imajo radi treking, pristajajo na upočasnitev časa, daljše, a zmerno hitre pohode, kjer uživajo v čudovitih pokrajinah. Verjamejo, da je važna tudi pot, ne le cilj. Foto: freedigitalphotos.net

Nekoč je poštna pošiljka v druge kraje potovala tudi po nekaj tednov, danes pa se z letalom uspešno pripeljemo na sosednjo celino v le nekaj urah. Naša mobilnost – gibljivost in premičnost – se je v 20. in 21. stoletju precej spremenila. Potujemo vse hitreje, znanstveniki pa se – kot v znanstveni fantastiki – skušajo približati celo svetlobni hitrosti.

Od kočije do letala
Kratek zgodovinski pregled razvoja glavnih prevoznih sredstev nas pouči o vse večji hitrosti potovanja. Začne se pri udomačitvi divjega konja v Aziji 4000 let pr. n. št. Udomačenega konja so prebivalci različnih celin uporabljali v bojevanju, kot transportno sredstvo in jahalno žival. Vlekel je vozove in kočije, ki so jih prav tako uporabljali v bitkah in lokostrelstvu ter na lovu in dirkah. Konjska vprega s kolesi najverjetneje izvira iz Mezopotamije v obdobju okoli 3000 let pr. n. št. in skupaj s kočijo predstavlja glavno vozilo starodavnih ljudstev. V različnih izvedbah so kočije uporabljali Egipčani, Perzijci, Indijci, Grki, Rimljani, Kitajci in Evropejci. Kočijo na paro, predhodnico avtomobila, je leta 1770 izumil francoski izumitelj Nicolas-Joseph Cugnot.

V 19. stoletju je k večji mobilnosti ljudi prispeval izum kolesa. Prve risbe vozila, predhodnika današnjega kolesa, segajo v leto 1493. Leta 1690 je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo. Uporabnik ga je porival z eno nogo, medtem ko je druga noga varno počivala na hrbtišču, ki sta ga povezovali obe kolesi. Mlad škotski kovač Kirkpatrick Macmillan je leta 1839 kolesu dodal pedala. Kljub izvirnosti kolesa je še večjo revolucijo na področju mobilnosti prinesel izum avtomobila. Leto 1885 razumemo kot začetek sodobnega avtomobila z bencinskim motorjem z notranjim izgorevanjem.

Idejo za naslednji izum novega prevoznega sredstva smo našli na nebu, pri opazovanju ptic. Leta 1903 sta brata Orville in Wilbur Wright prvič zasnovala motorno letalo, z njim poletela in varno pristala. V 20. stoletju je hiter razvoj telekomunikacijskih tehnologij in prometa povzročil večjo in raznovrstnejšo mobilnost ljudi. Razvoj interneta je omogočil, da naša informacija v sekundi prispe na drugi konec sveta. Znanstveni zanesenjaki dandanes navdušeno raziskujejo teleportacijo, uspelo jim je celo teleportirati foton. Bo mogoče v prihodnosti teleportirati tudi človeka?

Do okolja prijazna mobilnost
Povečanje mobilnosti na področju prevoznih sredstev ima tudi svojo negativno stran. V Evropi je uporaba osebnih avtomobilov v mestnem prometu vedno večja, kar nedvomno prinaša slabšo kakovost življenja. V projektu Evropski teden mobilnosti so izračunali, da "povprečen slovenski avtomobil na leto v zrak izpusti 3.120 kg CO2 in 'popije' za 1.400 evrov bencina". Kaj te številke v resnici povedo? Izpusti, ki jih vdihavamo, močno vplivajo na naše zdravje. 15 odstotkov vseh primerov astme med otroki je posledica življenja ob prometnih cestah. 100 milijonov dni bolniške odsotnosti v EU-ju je posledica zdravstvenih težav, povezanih z onesnaženostjo zraka. In še grozljiv podatek, da naj bi bilo 420.000 prezgodnjih smrti v Evropi posledica onesnaženega zraka. In onesnažen zrak je šele začetek vseh težav, ki si jih nalagamo, ko z izpusti vplivamo na podnebne spremembe.

Kako lahko prispevamo k izboljšanju stanja? Že grški filozof Aristotel je v svoji različici etike razvil t. i. idejo 'zlate sredine'. Bil je mnenja, da ni dobra niti ena niti druga skrajnost, da je prava pot vedno vmesna. Ni nam treba opustiti avtomobilov, le omejimo njihovo uporabo in pogosteje sedimo na kolo. S tem bomo izboljšali svoje zdravje, našim vnukom in otrokom pa bomo zapustili zdrav in čist planet.

Javni potniški promet je potreben korenitih sprememb
Mobilnost ne vpliva le na naše zdravje, ampak tudi na življenjski slog. Učinkovite cestne in prevozne povezave velikokrat pomenijo dobre možnosti za gospodarski in kulturni razvoj regije. V Sloveniji velik del prebivalstva prebiva v ruralnih okoljih, kjer so javnoprometne povezave slabo urejene. Premagovanje razdalj s hojo in kolesom v tovrstnih okoljih ni učinkovito, zato je tam razumljiva večja uporaba osebnega avtomobila. Težava nastane, ko ljudje ostanejo sami in brez vozniškega dovoljenja, javni prevoz pa ne nudi učinkovitih prometnih povezav. Slabši pogoji prevoznih storitev lahko vodijo tudi v izgubo samostojnosti in neke vrste družbeno osamitev, ki ji sledi opustitev družabnih dejavnosti. Prizadeti so predvsem socialno šibkejši, starejši, otroci in prebivalci odročnejših krajev.

Razvoj učinkovite prometne infrastrukture je v prihodnosti nujen, če želimo vsem generacijam zagotoviti enake možnosti socialne vključenosti. Demografski podatki kažejo vedno višji delež starejšega prebivalstva, ki bo kmalu postalo ključna demografska skupina uporabnikov javnega prevoza. Raziskovalci pri evropskem projektu AENEAS (projekt Doseganje energetsko učinkovite mobilnosti v starajoči se družbi) ugotavljajo, da se sodobni javni potniški sistemi srečujejo z resnimi demografskimi izzivi.

Dobre prakse mobilnosti
Različni ponudniki javnega prevoza v Sloveniji ponujajo cenejše mesečne vozovnice šolarjem, dijakom, študentom in upokojencem. Vse več pa je tudi uspešnih zasebnih pobud, ki – za zdaj predvsem v mestih – dobro odgovarjajo na potrebe po večji mobilnosti ranljivih skupin. V Ljubljani je dobro znan Kavalir, vozilo na električni pogon, ki starejše, turiste in obiskovalce brezplačno prevaža med ljubljanskimi ulicami v mestnem območju za pešce.

Našo mobilnost povečuje tudi nacionalna točka za starejše, mreža MATIjA. Z akcijo PROSTOFER (prostovoljni šofer) so povezali starejše ljudi, ki potrebujejo prevoz, in aktivne voznike, ki se jim zdi škoda, da je njihov jekleni konjiček parkiran v garaži. Lahko jih pokličemo na brezplačno telefonsko številko 080 10 10.

Študenti so svojo mobilnost nekoč uspešno izboljševali s popularnim 'avtostopom'. Iz tega so se razvili popularni Prevozi.org, kjer si lahko na spletu poiščemo prevoz ali pa ga ponudimo nekomu drugemu. Prevozi ponujajo predvsem možnosti prevoza za daljše razdalje.

Po mestnih opravkih v Ljubljani se lahko odpravimo tudi s kolesom. Če nimamo svojega, si lahko izposodimo mestno kolo BicikeLJ. V okviru sistema Bicikelj je na voljo 32 postajališč, ki so med seboj oddaljena približno 300-500 metrov, so lahko dostopna in idealna za premagovanje kratkih razdalj. Kolo si lahko izposodimo na enem postajališču in ga vrnemo na drugem.