Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 18 glasov
Ocenite to novico!
V času, ko so razdalje premagovali peš in je bilo potovanje z vlakom pravo razkošje, so morali imeti plemeniteži razkošje tudi v pravem pomenu besede.
V Utrechtu na Nizozemskem bo od 15. aprila do 5. septembra mogoče videti, v kakšnih vagonih, narejenih posebej zanje, so se po železni cesti vozili kralji, kraljice, princese in drugi člani evropskih kraljevih družin.
| Še več o razstavi lahko izveste na spletni strani muzeja. |
Gre za največjo takšno razstavo do zdaj in edino, ki bo ponujala vpogled v vagone vseh večjih evropskih vladarjev, saj so v Nizozemskem železniškem muzeju za pomoč prosili tudi muzeje drugih evropskih držav, ki so jim ali posodili železniške vagone svojih modrokrvnežev ali pa jim svetovali, kako izdelati replike razkošnih začasnih domovanj članov vladarskih družin, in jim posodili še ohranjeno opremo vagonov.
Od vlaka Marie Pie do vagona Carla Gustava
Obiskovalci bodo lahko videli vagon britanske kraljice Adelaide iz leta 1842, celoten vlak portugalske kraljice Marie Pie iz leta 1858, opremo vagona, v katerem je potoval bavarski kralj Ludvik II., in notranjost potujočega domovanja ruskega carja Aleksandra II.
Med razstavljenimi bodo tudi vagoni oz. vlaki danskega kralja Kristijana IX. iz leta 1871, britanskega kralja Edvarda VII., avstro-ogrskega nadvojvode Franca Ferdinanda, belgijskega kralja Alberta I. in vlak (še živečega) švedskega kralja Karla Gustava iz leta 1930, ki ga je švedska kraljeva družina uporabljala vse do leta 2001.
Za razpoloženje bodo skrbeli tudi igralci
Poleg železniških mojstrovin bodo obiskovalcem čare nekdanjih potovanj z vlakom prikazovali tudi igralci, oblečeni v omenjene zgodovinske osebnosti. Razstavo bo odprla nizozemska kraljica Beatrix, katere vlak iz leta 1993 bo tudi na ogled vsem tistim, ki jih zanima zgodovina železnic.
Dobro. Z vlakom sem se vozil po Italiji, Franciji, Španiji, Portugalski in Angliji. Meni so se zdeli vlaki in hitrost potovanja povsod razen na Portugalskem v rangu naših. Na Portugalskem so bistveno slabši. Druga pesem so pa želežniške postaje, ki so pri nas res podn.
Zanimivo je, da na določenih postajah lahko prometnik prodaja karte in pride pomahat ven, ko pelje vlak mimo drugje je za to še ena oseba zaposlena. Da ne govorimo o tem, da se na vlaku, da plačevati le z določenimi karticami in ne s temi ki jih ima večina (maestro).