S kolesom rekreativno obkrožiti Slovenijo v petih dneh in v teh dneh skupaj narediti 1.000 kilometrov je poseben kolesarski izziv. Foto: OSM films
S kolesom rekreativno obkrožiti Slovenijo v petih dneh in v teh dneh skupaj narediti 1.000 kilometrov je poseben kolesarski izziv. Foto: OSM films
S kolesom
Prvi dan je bil najdaljši. 255 kilometrov in 2000 višinskih metrov. Foto: OSM films
S kolesom
Ne pretiravajte s skoki ali z dokazovanjem v klanec, se vam lahko hitro maščuje. Foto: OSM films
S kolesom
Če kroga okoli domovine še niste odpeljali, zadajte si ga za cilj že kar v naslednji kolesarski sezoni. Foto: OSM films
S kolesom
1.000 kilometrov, 10000 višinskih metrov, dobrih 40 ur na kolesu in 25 tisoč porabljenih kalorij. Foto: OSM films
S kolesom
Morda imamo Slovenci srečo, da je naša država dovolj majhna, da jo lahko s kolesom obkroži vsak malo bolj pripravljen kolesar, tako kot lahko recimo na Triglav prileze vsak malo bolj pripravljen planinec. Foto: OSM films
S kolesom
Če ste pripravljeni malo manj dobro in se vam ne mudi tako zelo, če bi se radi vsak dan na poti dobro naspali, malo pogledali okoli sebe, negodovali nad večinoma slabimi slovenskimi cestami, ob poti popili kakšno kavo in na cilju pivo, potem si krog okoli Slovenije organizirajte sami. Foto: OSM films

Z veseljem in lahkoto stopite na pedala, četudi je za vami že 9000 višinskih metrov in okroglih 850 kilometrov slovenskih cest, pred vami pa še niti ne lahkih, a vseeno končnih 150 kilometrov. Če seveda začnete v Letušu pri Mozirju, ampak ... lepo od začetka.

S kolesom rekreativno obkrožiti Slovenijo v petih dneh in v teh dneh skupaj narediti 1.000 kilometrov je poseben kolesarski izziv. Verjetno počiva v zavesti kar nekaj slovenskih rekreativcev. Tisti dobro pripravljeni odpeljejo krog okoli domovine v organizirani različici v začetku maja. Sami, v dvojicah ali v četvorkah, brez spanja, s številno spremljevalno ekipo, ponoči, v dežju ... plačajo štartnino, se "štempljajo" na kontrolnih točkah in na koncu jim izmerijo tudi čas.

Če ste pripravljeni malo manj dobro in se vam ne mudi tako zelo, če bi se radi vsak dan na poti dobro naspali, malo pogledali okoli sebe, negodovali nad večinoma slabimi slovenskimi cestami, ob poti popili kakšno kavo in na cilju pivo, potem si krog okoli Slovenije organizirajte sami. Zabavneje je seveda iti v kolesarski družbi - za spodbudo, skorajda zagotovo vsakega čaka kakšen trenutek krize, in tudi za zavetrje je koristna. Skorajda nujno je imeti tudi spremljevalno vozilo, da je med potjo in tudi na koncu vsake etape lažje in udobneje.

200 kilometrov na dan in v petih dneh bo krog sklenjen
Če imate v nogah v sezoni vsaj 2.000 kilometrov, potem si brez oklevanja postavite visok cilj, strah, da vam ne bi uspelo, je odveč ... Krog okoli Slovenije boste brez večjih težav sklenili v petih dneh. Morda se v povprečju 200 kilometrov in okoli 2000 višinskih metrov na dan sliši veliko, a ekipna motivacija, ekipni duh in skupen cilj delajo čudeže, seveda ... tudi spodbude in pomoč iz spremljevalnega vozila so sila pomembne.

Posamezne etape se bodo seveda razlikovale glede na to, kje boste začeli, a načrtujte jih tako, da bodo približno enako zahtevne. Če ne gre, potem si seveda za prvi dan nastavite malo več kilometrov, pa za naslednji dan morda malo manj, pa za tretjega spet malo več ... tako bo vsak drugi dan malo manj zahteven, prej boste na cilju in več bo časa za regeneracijo, naslednjo etapo boste začeli malo bolj spočiti. Predvsem pa ... ne pretiravajte s skoki ali z dokazovanjem v klanec, se vam lahko hitro maščuje. Če se boste na koncu kroga na števcu pri povprečni hitrosti ustavili pri 25 kilometrih na uro, bo blizu optimalnega, seveda za 5 dni.

Od Savinje mimo Pake in Drave, prek Mure nazaj do Drave ter mimo Sotle, Krke, Save do Kolpe
Krog okoli Slovenije lahko seveda začnete kjer koli ... Trasa tiste zaresne preizkušnje vam je lahko za orientacijo, ni pa treba, da se je vseskozi držite. A večinoma se napisom DOS na asfaltu (cest, ki gredo čim bližje mejam ni toliko) vseeno ne boste mogli izogniti, kar je za orientacijo na poti seveda le dobro.

Avtor članka je s sotrpini začel v Letušu ob Savinji. Prvi dan je bil najdaljši. 255 kilometrov in 2000 višinskih metrov. Najprej od Letuša do Šoštanja, kjer vas bo čakal vzpon na dobrega tisočaka visoko Sleme. Klanec je sicer dolg, a ni strm. Sledi spust v Črno na Koroškem in nato najbrž najslabša cesta na celotnem krogu, ki vas bo pripeljala v Ravne. V Mariboru je do cilja še dobrih 120 kilometrov prek Šentilja do Gornje Radgone in Murske Sobote, kjer zavijete proti Ljutomeru in nato prek Slovenskih goric do cilja na Ptuju. Večjih klancev ni, vam bo pa kar nekaj energije pobral gričevnat svet z nešteto krajšimi vzponi.

Druga etapa se je vila po cestah od Ptuja do belokranjskega Črnomlja, od Drave mimo Sotle do Save, Krke in Kolpe. Samo slabih 175 kilometrov in le nekaj več kot 1500 višinskih metrov. Ti so se večinoma razdelili na vzpone na Ptujsko Goro, Stoperce, Bizeljsko in Gorjance, vmes pa so se zvrstili Rogatec, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Brežice, Kostanjevica na Krki, Šentjernej, Novo mesto in Metlika. Če boste etape delili na dva dela, si vmes vzeli kakšno uro za počitek, so Brežice nekje na sredi.

Od Kolpe skozi kočevske gozdove do slovenske obale in nato mimo Soče in Save nazaj do Savinje
Tretja etapa od Črnomlja do Izole se na števcu ustavi pri 200 kilometrih in 2200 metrih v višino. Prvi del poti do Kočevja vodi za večino kolesarjev najbrž po najmanj znanih cestah. A za avtorja članka je pot od Črnomlja do Kočevja morda celo najlepši del celotnega kroga po domovini, nepričakovano veliko je tudi vzponov. Od Kočevja se cesta dviguje proti Blokam in se nato spusti proti Cerknici, se spet malo vzpne proti Postojni ter se nato zlagoma spušča proti morju. Seveda, Črni Kal je eden izmed vrhuncev celotne poti, prav tako pa tudi namakanje nog v morju.

Naslednji dan je na vrsti najprej tisto, v čemer boste prejšnji dan uživali, ne glede na to, kje boste krog okoli Slovenije začeli. En dan dol, naslednji dan najverjetneje gor, na Črni Kal, seveda, a ni prestrmo ... nato pa prek Krasa, kjer so ceste skorajda brez lukenj, spomnili se boste tistih med Črno in Ravnami, in mimo Nove Gorice, Kobarida do Bovca. 185 kilometrov in 2000 višinskih metrov, ki si jih bodo razdelili Črni Kal, Kras in cesta od Nove Gorice do Bovca. Četrti dan je ključen. Utrujenost vas bo že lovila, za vami bo že 800 kilometrov ... a za tolažbo bo tudi motivacija vsak dan večja, kajti zavedali se boste, da je cilj več kot uresničljiv.

Če boste kolesarili po opisani trasi, potem vas bo zadnji dan najprej čakal vzpon na Vršič, a tudi, če boste začeli drugje ... Vršič bo v vsakem primeru osrednja točka celotnega izziva, seveda tudi najvišja ... z bovške strani je težji, kot je iz kranjskogorske, ampak verjemite, da ga boste prevozili lažje, kot si morda mislite. Nato pa mimo Jesenic, Tržiča do Kamnika in na koncu še z lahkoto na prelaz Črnivec nazaj do Letuša ... in krog bo sklenjen.

Nepozabna življenjska izkušnja
Morda imamo Slovenci srečo, da je naša država dovolj majhna, da jo lahko s kolesom obkroži vsak malo bolj pripravljen kolesar, tako kot lahko recimo na Triglav prileze vsak malo bolj pripravljen planinec. Kot rečeno, dobra dva tisočaka v nogah bosta dovolj, da izziv končate v petih dneh. Seveda si lahko tisti slabše pripravljeni vzamete kakšen dan dlje in še bolj uživate v raznolikosti naše dežele, lahko pa krog skrajšate tudi za kakšen dan, a bo treba voziti hitreje ali vstati še bolj zgodaj.

Ampak številke, dnevi ... 1.000 kilometrov, 10000 višinskih metrov, dobrih 40 ur na kolesu in 25 tisoč porabljenih kalorij ... niso tiste, ki ostanejo v spominu. Precej bolj nepozabna je pot sama - nepozabni razgledi, prekrasne ceste, na katere se boste zagotovo še vračali, lepota narave, stik z njo, boji s samim seboj, z bolečinami v nogah, hrbtu, vratu. In seveda ... ekipni duh in skupen cilj priti do konca. Če kroga okoli domovine še niste odpeljali, zadajte si ga za cilj že kar v naslednji kolesarski sezoni.