Bližina Ljubljane in blag klanec sta nedvomno glavna razloga za popularnost Panc. Kolesarju, ki se tja prvič pelje, se zdi, da je prišel v kolesarska nebesa, kajti ob lepih poletnih dneh najbrž na nobeni cesti v Sloveniji ni toliko kolesarjev in … v okrepčevalnici na vrhu (tudi to je lahko eden od razlogov) lahko občudujete tako kolesa, ki so bolj mestna, kot rekreativna, pa tudi najdražje primerke, ki jih lahko vidite v prenosih dirke po Franciji, velika srečna kolesarska družina torej. Seveda, veliko Ljubljančanov se vozi tudi na Toško čelo, toda Pance so nedvomno ne samo ljubljansko, ampak tudi slovensko kolesarsko središče.

Najprej po Šmartinski, Kajuhovi in nato po Litijski in Hruševski
Začnite na Vilharjevi cesti v Ljubljani. Pri podhodu na železniški postaji. Zapeljite se ob železnici do konca Vilharjeve in se v križišču pri viaduktu priključite na Šmartinsko cesto ter se peljite mimo Kolinske, Zelene jame do Kajuhove ceste. Tu v križišču zavijte desno, peljite se ob Kajuhovi pod železniško progo in prečkajte Zaloško, nato pa se zapeljite še čez Ljubljanico na Litijsko, ki jo v Štepanjskem naselju zapustite – pri prvem semaforju zavijte desno na Hruševsko in pustite mestne ceste za sabo. Četrtina poti je za vami.

Mesto je za vami in prometa je od tukaj naprej manj. Ceste so v solidnem stanju. Peljite se skozi Bizovik in pod ljubljansko obvoznico mimo odcepa za sveti Urh ter v Dobrunjah zavijte desno na prednostno cesto, ki pripelje iz Vevč. Pregledna cesta gre malo gor in malo dol in se vije po široki dolini potoka Gobovška skozi Sadinjo vas do Podlipoglava. Za vami je večinoma ravninskih 12 kilometrov.

Najlepših in malo bolj napornih zadnjih 7 kilometrov
V Podlipoglavu se dolina kmalu zoži, cesta gre dva kilometra še po ravnem, nato pa se začne rahlo vzpenjati. V zadnjih petih kilometrih se vzpnete za slabih 200 metrov, kar je skorajda vsa višinska razlika, ki jo boste pridelali na opisani turi, večino celo v zadnjih treh kilometrih, od odcepa za Javor, kjer gre cesta na Javor levo, vi pa zavijte desno, naprej ob potoku. V križišču je konec poletja štart že tradicionalnega kronometra na Pance, najboljši zadnje tri kilometre prevozijo v osmih minutah.

Zadnji del vas tako pelje mimo zapuščenega kamnoloma, kjer zavijete v desni ovinek, strmina naraste, pa nato po gozdu, mimo nekaj hiš, kjer je cesta najbolj strma. Ko se gozd za trenutek umakne, lahko na levi že zagledate Pance. Čaka vas še nekaj malo bolj strmih ovinkov po gozdu, ko pa se zapeljete na travnike in zavijete pri avtobusni postaji levo, ste na koncu, pri okrepčevalnici.

38 kilometrov in 200 metrov vzpona
Iz Ljubljane se v eno smer nabere 19 kilometrov, torej skupaj 38 kilometrov in 230 metrov višinske razlike. Pot iz centra boste opravili v manj kot eni uri, nazaj pa boste še kakšno minuto hitrejši, tako da čistega kolesarjenja nanese za dobro uro in pol. Nekateri se na Pancah le obrnejo (ali si dajo novo štampiljko v knjižico, v kateri zbirajo vzpone), precej pa se jih ustavi tudi v okrepčevalnici, kjer spijejo kakšno kavo, pivo ali le kozarec vode.

Debate pri mizah so lahko silno zanimive. Medtem ko lahko občudujete vrhunske primerke kolesarske tehnike, izveste še najnovejše novice iz kolesarskega sveta in to, kako in kje in kdo je koga prehitel v klanec. Skratka pred vrnitvijo v dolino se izplača posedeti. Tudi zato, ker se na Pancah kolesar res počuti domačega.