Na vrh seveda vodi več planinskih poti, a tudi cest. Makadamska vas pripelje čisto na vrh, asfaltirani iz Zgornjih Poljčan ali Kostrivnice pa do planinskega doma, ki stoji dobrih 300 metrov pod vrhom. Vzpon s kolesom po nobeni od naštetih cest ni lahek, tudi po opisani iz Zgornjih Poljčan ne.

Kolesarskega vzpona na Boč po asfaltirani cesti iz Zgornjih Poljčan je za 4 kilometre in pol. Na teh boste do planinskega doma pridobili 400 metrov v višino in grizli v klanec s povprečnim naklonom s spoštljivimi 8,7 odstotka, ki pa na nekaterih odsekih zlahka preseže tudi deset odstotnih točk. A ne ustrašite se ... Vzpon je dokaj naporen, malo boljše pripravljeni bodo z njim opravili sicer v prej kot 20 minutah, a je lep kolesarski izziv.

Največja strmina že takoj na začetku
Za izhodišče vzpona si izberite Zgornje Poljčane. Najbližja pot do tja je, da z avtoceste Ljubljana–Maribor zavijete na izvoz Slovenske Konjice, nato pa proti Poljčanam. Nadaljujete skozi vasi Žiče in Loče, nato pa proti Zgornjim Poljčanam. Če prihajate iz mariborske smeri, lahko izberete opisano varianto ali pa z avtoceste zavijete na izvozu Slovenska Bistrica jug, se peljete skozi Cigonco in Križni Vrh do Poljčan ter nato še do Zgornjih Poljčan. Parkirajte v središču vasi.

S parkirišča se peljite naprej po cesti, po kateri ste prišli, nikar ne zavijte za Podboč! Za ovinkom v desno boste kaj kmalu zagledali tablo za Boč. Tu v križišču zavijte ostro levo v ulico. Takoj vas pričaka spoštovanja vredna strmina, ki deloma preseže celo 12 odstotkov, po 500 metrih se za trenutek položi, potem pa se spet strmo vije naprej. Cesta je široka, asfalt je na začetku lep.

Tudi nadaljevanje ne dovoli počitka
Najprej gre cesta med hišami, kasneje pa se pripeljete v gozd, kjer se cesta zoži in se v serpentinah vije do planinskega doma. Pot po gozdu seveda ni nič manj naporna kot začetni del. Dve strmi desni serpentini, med njima pa ravni in večinoma precej strmi odseki, na trenutke tudi polni kamenja od deževja ali skalnih pobočij nad cesto … previdno pri spustu. Po treh kilometrih zavijete v levo serpentino, gozd ob cesti se za trenutek malo razredči, strmina pa žal ne popusti.

Po 700 metrih se pripeljete do križišča, kjer vas tabla za planinski dom usmeri levo, do koder vas čakata še dva strma odseka in slab kilometer ceste. Ko se pripeljete pod vršno piramido Boča, na travnato planoto, na kateri rastejo endemične velikonočnice, je vzpona konec. Nad sabo zagledate oddajnik, pred sabo obrise planinskega doma, na desni pa cerkvico svetega Miklavža.

Za spust v dolino dve možnosti
V dolino se lahko vrnete po poti, po kateri se ste pripeljali, ali pa po cesti, ki je prav tako asfaltirana, speljana pa je po južnih pobočjih Boča. Cesta, ki vas pripelje do Kostrivnice, se mimo cerkvice sv. Miklavža najprej še malo dvigne na manjši prelaz, od tam pa se spušča po strmih pobočjih skozi vas Drevenik v dolino, od koder se lahko odpeljete do Podplata in se preko Pečice vrnete v Poljčane. Krožna pot je dolga slabih 20 kilometrov.
Vzpon na Boč, iz Poljčan ali Kostrivnice po cesti do doma ali po makadamu na vrh (letošnji že četrti organiziran vzpon je bil v začetku junija), je nujna kljukica za zbiratelje slovenskih kolesarskih vzponov. Za okoliške prebivalce pa je slabih 5 kilometrov klanca do doma na Boču zavidanja hvaležna trening tura, ki bi si jo pred svojim pragom želel prav vsak navdušen kolesar.