Severna Amerika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 23 glasov Ocenite to novico!
Inuitske skupnosti ob poti opazujejo prihod luksuzne velikanke Crystal Serenity. Foto: AP
Razpored plovbe Foto: AP
Skozi Severozahodni prehod še nikdar ni plula tako velika ladja. Foto: AP
Ladja je dolga 250 metrov, sprejme lahko 1.070 potnikov, za njih pa skrbi 655 članov osebja. Foto: AP
Inuitske skupnosti priznavajo, da se jim finančno obisk križark nedvomno pozna, a se bojijo preplavljenja. Foto: Reuters
Infrastruktura na Arktiki je skrajno pomanjkljiva in nepripravljena na val turistov. Foto: Reuters
Crystal Serenity ob sklenitvi svojega mesec dni dolgega križarjenja v New Yorku. Foto: AP

Dodaj v

Dvorezen meč vse bolj priljubljenih arktičnih križarjenj

Po prvi plovbi skozi Severozahodni prehod
9. oktober 2016 ob 07:55
New York - MMC RTV SLO

Potem ko je luksuzna, 13-nadstropna križarka Crystal Serenity prejšnji mesec prvič uspešno preplula Severozahodni prehod (North-West Passage), mitsko pomorsko pot, ki prek Arktičnega povezuje Atlantski in Pacifiški ocean, si inuitske skupnosti od tovrstnih križarjenj obetajo dobiček, hkrati pa jih skrbi, da jih ne bi nenadejani porast turizma povsem preplavil.

250 metrov dolga ladja, ki sprejme 1.070 potnikov, se je na križarjenje od Vancouvra do New Yorka podala 10. avgusta, po 32 dneh pa se je po zgodovinski plovbi uspešno zasidrala v pristanišču na Manhattnu. Gre za največjo potniško ladjo do zdaj, ki ji je uspelo opraviti pot vzdolž nekoč tako rekoč neprehodnega prehoda. Ladji s 655 člani osebja so pri tem občasno sicer priskočili na pomoč ledolomilec in dva helikopterja, plovbo pa so omogočile vse višje temperature in umikajoč se led na Arktiki.

Križarjenje je bilo razprodano, oblasti v severnem kanadskem ozemlju Nunavut pa zdaj razmišljajo o ustreznih novih predpisih glede pomorskega turizma. "Zdaj, ko pomorski turizem na našem ozemlju postaja pomemben in vse bolj prisoten, je pomembno, da se sprejme nova zakonodaja, ki bo sektor ustrezno uredila," meni Bernie MacIsaac iz Nunavutskega urada za gospodarski razvoj.

Cena križarjenja? 22.000-120.000 dolarjev
Potniki, ki so za križarjenje po še neokrnjenih vodah plačali med 22.000 in 120.000 dolarjev, so se na poti ustavili v vrsti inuitskih vasi, da bi tako dobili vpogled v življenje na Arktiki. Ena od postaj je bil tudi Cambridge Bay, ki šteje 1.500 prebivalcev. In čeprav je zaselek že več kot 20 let redna postaja križark na severnih plovbah, je Serenity (v prevodu Spokojnost oz. jasnost) popolnoma zasenčila manjša plovila za križarjenje, ki so se poprej ustavljala tu, za Guardian razlaga Vicki Aitaoki, tamkajšnja organizatorka potovanj, ki je koordinirala obisk. "Nismo zares vedeli, kakšen vpliv bo imel postanek Serenetyja in kako se bomo počutili glede njega."

Kar dve leti so načrtovali obisk, med katerim so turiste v zaselek prepeljali z napihljivimi čolni v skupinah po 150 naenkrat, da ne bi preobremenili prebivalcev. Potniki, ki so jih domačini sprejeli z bobni in plesom, so v Cambridge Bayu nazadnje pustili več kot 75.000 dolarjev. "Ko pridejo potniške ladje, se v skupnosti pojavi veliko priložnosti za zaslužek, ves denar pa ostane v skupnosti," razlaga Aitaokijeva.

Obisk je po njenih besedah jasno pokazal vlogo, ki jo vzhajajoča arktična turistična industrija lahko igra v regiji - a v okviru določenih meja. Serenity se je v Cambridge Bayu zasidrala le dan po odhodu neke druge potniške ladje, zato so bili mnogi prebivalci izčrpani. "Tu preprosto ni ravno veliko ljudi. Mi tu, ker imamo tako omejene vire, potrebujemo najmanj en dan med vsako ladjo," pravi Aitaokijeva.

Kako razbremeniti domačine?
Večina skupnosti v Nunavutu šteje med 500 in 3.000 prebivalcev, kar pomeni, da vsak obisk ladje velikanke močno zmoti njihov vsakdan. "Tovrstne motnje je treba omejiti in eden od načinov, da to dosežemo, je s predpisi," meni MacIsaac. Med predpisi, o katerih razmišljajo, je omejitev števila potnikov, ki se lahko naenkrat v posameznem zaselku izkrca, ali pa določba, da ladijsko osebje potnikom razdeli stroge napotke o vedenju in ravnanju.

Oblasti se zavedajo, da je nujno potrebno najti ravnovesje med številom turistov in zagotavljanjem, da lahko skupnosti kar najbolj izkoristijo množični turizem. "Več potnikov v vasi pomeni večjo prodajo rezbarij, grafik in drugih obrtniških del, kar pomeni znatno večje gospodarske koristi za skupnost od postanka ene same ladje," se zaveda MacIsaac.

Ob tem pa so pred zagonetko, s katero se spoprijemajo turistični kraji po vsem svetu - kako zagotoviti, da bo imela od postanka križark korist celotna skupnost - najbolj pereča težava tega se kaže v Benetkah, kjer je škoda, ki jo ladje velikanke povzročajo zgodovinskemu mestu, velika, kaj veliko koristi pa mesto od teh enodnevnih turistov, ki imajo na ladji poskrbljeno tako za jedačo kot za nočitev, nima.

"Več skupnosti je izrazilo pomisleke, da ne prejemajo ustreznega finančnega donosa, ki bi jim povrnil vse prizadevanje in delo, povezano z obiskom križark," pripoveduje MacIsaac. Med predlaganimi ukrepi je tudi ta, da bi upravitelje križark prisilili, da vladi redno poročajo o tem, koliko njihovi potniki potrošijo v vsaki obiskani skupnosti. "S tem bo vlada lahko sledila gospodarski učinek obiskov križark in temu primerno oblikovala zakonodajo."

Grožnja okolju
Lani je Arktiko na ladjah za križarjenje obiskalo okoli 200.000 ljudi, do turističnega buma pa prihaja ravno v času, ko se Inuiti spopadajo z učinki podnebnih sprememb, opozarja Okalik Eegeesiak, predsednica Inuitskega sveta. Serenity se je sicer z gorivom z nizko vsebnostjo žvepla in strogim nadzorom odpadnih snovi trudila pustiti kar se da nizek odtis na okolje, a vztrajno rastoča industrija bi lahko ob neustreznem upravljanju ogrozila točno ta ekosistem, zaradi katerega turiste Arktika tako privlači, piše Guardian.

Mnogi Inuiti si zato želijo strožji nadzor nad pomorskim prometom na Arktiki, pravi Eegeesiakova: "Vsi smo zaskrbljeni nad potencialno katastrofo, ki bo imela posledice na naš vsakdanji kruh in vire hrane."

Tveganja, ki pretijo industriji, so najizraziteje pokazala leta 2010, ko je manjša potniška ladja s 128 potniki v Severozahodnem prehodu zadela ob neoznačeno skalo. Kanadski ledolomilec je
potreboval 40 ur, da je ladjo dosegel in evakuiral potnike. Kanadska obalna straža je za tem vložila tožbo, v kateri je zahtevala skoraj pol milijona dolarjev odškodnine zaradi onesnaženja, ki naj bi ga povzročilo 13 rezervoarjev za gorivo in odpadno vodo.

Po mnenju Eegeesiakove je ideja množičnega turizma na Arktiki v skrajnem neskladju z očitnim pomanjkanjem infrastrukture v regiji in omejeno sposobnostjo za reševanje v primeru nesreč. "Ko enkrat pride do katastrofe, bo prišlo do katastrofe. In to bo edinkrat, ko bomo rekli: 'Morali bi se tega lotiti bolje'."

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
Narodniheroj
# 09.10.2016 ob 09:08
Vsak meč je dvorezen, če ne je sablja, nož, bodalo..... :)
Tinkola
# 09.10.2016 ob 09:04
Kje so že ugotovili (neko otočje), da jim masovni turizem ugonablja njihov mali raj? Pred kratkim je bil prispevek, ne vem če ravno na MMC.
Turisti so ljudje, ki gredo nekam iz čistega užitka. Seveda, prinesejo denar za spominke, kosila, storitve, a kaj, ko je egalitarni turizem velikokrat krut do narave in pušča tudi smeti, breme sanitarij, potrebo po hrani, ki je mogoče tam ni (torej jo bo treba tja pripeljt, a s čim), etc.
Zdaj se samo še najdejo agencije, ki bodo organizirale npr. lov na tjulne ali pa severnega medveda... (karikiram)
Na manjše skupnosti še zadnjih neokrnjenih delov našega planeta je treba gledati skrajno previdno in jim z regulativo z njihove strani omogočiti, da so od 'masovnega turizma' vzamejo toliko, kolikor jim prinaša korist in hkrati ne dela škode. Namesto križark na nafto s tisoč folka npr manjše barkače na elektro pogon? Ali pa dati izključno pravico za trženje turizma tamkajšnjemu prebivalstvu in ne lakomnim korporacijam...
luckyss
# 09.10.2016 ob 11:40
Pozabljate da gre večina denarja ladjarju....
Domačinom pa nekaj drobiža, slabih navad in kakšna prenosljiva bolezen..
Lillehammer
# 09.10.2016 ob 11:40
Vrtičkar, nas lahko prosim razsvetliš, kaj tvoji izračuni predstavljajo?
melanholik
# 09.10.2016 ob 10:55
seven7

# 09.10.2016 ob 09:05
Prijavi neprimerno vsebino Vse bo šlo v tri krasne. A ne morejo teh domačinov pustiti pri miru in ne posegat v njihov življenski prostor?

A res misliš, da so tam gor vsi navdušeni nad svojo zabačenostjo? Večina domačinov je možnosti za dodaten zaslužek in stik s svetom vesela. Regulacija je pa potrebna, jasno.
Skippy
# 09.10.2016 ob 16:05
V resnici (izhajajoč iz članka) ni nobenega problema, kregajo se samo okrog tega, koliko denarja bo kdo pobral.

Še zadnji neokrnjeni koščki na zemlji bodo kmalu okrnjeni. Tu ni dileme in pot je znana, treba se bo prilagoditi.

Ja, ker samo ti moraš imeti priložnost iti na dopust in to na destinacijo, ki ti jo drugi lahko ponudijo. Če pa živijo na območju, ki si ga ti zastavil kot potrebnega zaščite, pa naj prebivalci kar umrejo od bede, a ne?
liliputput
# 09.10.2016 ob 11:18
Če bodo čez Arktično morje nadaljevale tudi druge luksuzne velikanke, lahko v kratkem pričakujemo uničenje ekosistema polnega rastlinstva in živali.
seven7
# 09.10.2016 ob 09:05
Vse bo šlo v tri krasne. A ne morejo teh domačinov pustiti pri miru in ne posegat v njihov življenski prostor?
Janez1965
# 09.10.2016 ob 10:34
Kam potniki na tej ladji serjejo - kam ladje spušča odplake ????
Yanez
# 09.10.2016 ob 09:06
Še zadnji neokrnjeni koščki na zemlji bodo kmalu okrnjeni. Tu ni dileme in pot je znana, treba se bo prilagoditi. Žal pa nikoli ne bo več, kot je nekoč bilo...
slovenecnadunaju
# 09.10.2016 ob 11:17
o tem kaj se zgodi s fekalijam na takih ladjah..
https://thinkprogress.org/heres-what-happens-to-sewage-on-cruise-lines-333d026c8481#.2itv9wgou
galoper
# 09.10.2016 ob 09:30
Povečali bodo taljenje ledu na severu in vplivali na podnebje. Kdor je tako omejen, da gre za veliko vsoto denarja bivat v takšo plavajoče mravljišče in se ne zaveda svojega škodljivega početja, zbuja vtis, da je nekaj narobe s svetovno ekonomijo.
tuintam
# 09.10.2016 ob 12:19
"Zdaj, ko pomorski turizem na našem ozemlju postaja pomemben in vse bolj prisoten, je pomembno, da se sprejme nova zakonodaja, ki bo sektor ustrezno uredila," meni Bernie MacIsaac iz Nunavutskega urada za gospodarski razvoj.

Največkrat ne razmišljamo o tem, kako se stvari spreminjajo. Mislimo, kako določeni zakoni obstajajo kar apriori. Podobno dostiktat najprej skrbimo za šibke, kasneje pa ne znamo obrzdati njih premoči.

In paralela, da bi taka novička dobila bolj uporaben smisel: Mi v ustavi (politično) forsiramo privatizacijo tako, da dajemo prednost upraviteljem, obenem ko nekako v strahu pred večino 9celoto) ali pa samozaverovano te večine (celote), ki naj bi ji bil upravitelj kot njen del zavezan (kot del celote), pravno ne definiramo. Del celote ustavno-pravno definiramo, celoto pa ustavnopravno takorekoč celo zanikamo - vse to pa celo zato, da naj bi celoto pravno sploh upoštevali in jo priznali. Države kot celote kot pravne osebe, ki bi se jo od upraviteljev ločevalo, opredeljene v ustavi zato sploh ni, medtem ko upravitelji so. A naj bi bili upravitelji prav tisti pravno neopredeljeni celoti zavezani. Na koncu najdemo 'rešitev' v pravni interpretaciji, kako da celota upravlja in da pravno opredeliti upravitelje zato že kar zadostuje tudi za opredelitev celote. Na ta način potem upravitelji celoto, ki naj bi jin bili zavezani, izpodrinejo. Mogoče vse to počnemo v ustavi misleč, da so upravitelji v odnosu do celote prešibki. V resnici jih s tem odvežemo obvez do sploh koga (namesto da bi bilo ves obratno). Tako to je z zakonodajo. Vedno je spreminjana v odnosu do interpretacij. te so pa lahko tudi enostransko vsiljene. Ponavadi mi mislimo, da je zakonodaja statična in da je človeku dana nekje od zgoraj. V bistvu gre pa za dogovor med ljudmi. (dokler in če ti opravno sploh še ali že obstajajo).
Ziavenelioshe
# 09.10.2016 ob 14:56
Vrtičkar nimajo povsod 500€ plače, so podjetja ki placujejo bolje, recimo 505€. Hahahahahajaj
Vrtičkar
# 09.10.2016 ob 11:23
ok, malo matematike... 1000 ljudi po minimalni ceni 22 000 je 22 mio. kolk ljudi z najnižjo mesečno plačo so za to križarjenje okradli? Ali pa drugo vprašanje.. Kolk plač po 500 bi bilo iz teh 22 mio? Pride 44 000....
Kazalo