Uničena ribiška koliba, v kateri so svojčas prebirali rakovice. Foto: Reuters
Uničena ribiška koliba, v kateri so svojčas prebirali rakovice. Foto: Reuters
Dopustniki na peščeni sipini Tangierja. Foto: Reuters
Obiskovalci muzeja zgodovine v Tangierju med ogledom filma o otoku. Foto: Reuters
Pogled z zraka na glavno ulico Tangierja. Foto: Reuters

Na večerji 2. avgusta, ki so se jo udeležili otočani, so aktivisti iz RepublicEn, organizacije tistih (redkih) republikancev, ki jih skrbi za okolje, na čelu katere je nekdanji republikanski kongresnik Bob Inglis, razložili, kaj vse je na kocki. Višina morja narašča, nekateri znanstveniki pa predvidevajo, da bodo morali prebivalci v nekaj desetletjih otok, ki ga že zdaj prizadeva huda erozija, zapustiti.

Otočani so tovrstnih opozoril že vajeni. Nekdanji demokratski podpredsednik ZDA Al Gore, danes ugledni podnebni aktivist, jim je tri dni prej podal enak govor. In prebivalci Tangiera so tudi vajeni tovrstna svarila gladko zavračati.

"Govorili bomo z vsemi," je za Reuters povedal James Eskridge, župan pretežno republikanske otoške skupnosti. "A tu ne bodo prepričali kaj dosti ljudi." Kot poudarja Eskridge, tukajšnji prebivalci ne verjamejo v podnebne spremembe: hočejo nov nasip, da bi preprečil erozijo, ne pa pridig o reševanju sveta s sončnimi celicami.

Zaveznika našli v Trumpu
Njihovo neomajno zanikanje podnebnih sprememb odraža togost stališč Američanov glede globalnega segrevanja, ki se pogosto opredeljujejo po strankarski pripadnosti. Anketa Reutersa in Ipsosa je pokazala, da več kot tretjina Američanov, večinoma republikancev, zavrača znanstvene trditve, da je za podnebne spremembe kriv predvsem človek. Manj kot tretjina Američanov verjame, da globalno segrevanje pomeni neposredno grožnjo za ZDA.

Ta stališča se tudi po seriji uničujočih orkanov to poletje in jesen niso kaj dosti spremenila. Prav ta razkol v stališčih močno ovira ameriške zakonodajalce, ki skušajo s široko vrsto rešitev, od davka na izpuste do spodbujanja čiste energije, zajeziti podnebne spremembe.

Čeprav so konservativci že dolgo skeptični do podnebnih sprememb, pa imajo dvomljivci zdaj mogočnega novega zaveznika v Donaldu Trumpu. Ameriški predsednik je podnebne spremembe označil za potegavščino, ZDA pa z izgovorom visokih stroškov začel postopoma umikati iz globalnega dogovora o boju proti podnebnih spremembam.

Eskridge pravi, da ga je Trump poklical junija, potem ko je videl poročilo o hudih težavah z erozijo na otoku, češ naj ne skrbi zaradi dvigovanja morske gladine. "Verjamem, da človek igra vlogo pri globalnem segrevanju, a ne tolikšo, kot menijo nekateri - o tem sva se s Trumpom pogovarjala," pravi Eskridge.

Rešitev še en jez?
Raziskava Enote vojaških inženirjev (ACE) iz leta 2015 je pokazala, da je Tangier od leta 1850 izgubil več kot dve tretjini svoje površine zaradi erozije, procesa, za katerega znanstveniki pravijo, da ga podnebne spremembe še pospešujejo. Za ameriške medije in politike je otok ob obali Marylanda zdaj simbol podnebne krize.

Prebivalci Tangiera so pozornosti veseli, a menijo, da je njihova težava precej preprostejša. Nasip, zgrajen na enem koncu otoka konec 80. let, preprečuje erozijo, pravijo, zato da je rešitev zgolj še en nasip na drugi strani. "Ne pričakujemo cenejšega računa za elektriko, pričakujemo pa, da bomo ostali tu," pravi 57-letna Deborah Pruitt, ki dela v otoškem muzeju, kjer je ena stena polepljena s časopisnimi izrezki o otoku.

Konservativni podnebni aktivisti, kot sta Rob Sisson iz ConservAmerica in Mitch Hescox iz Envageličanske okoljske mreže (EEN), pravijo, da zavračanje podnebnih sprememb pri otočanih ni presenetljivo: njuni skupini imata pogosto težave s prepričevanjem republikanskih kolegov o resnosti globalnega segrevanja. Ljudje pogosto nasprotujejo ideji, da bi ljudje lahko spremenili podnebje - tudi če bi to hoteli, pravijo.