Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 30 glasov
Ocenite to novico!
V New Yorku so posneli že toliko filmov, da je mesto samo postalo pravi filmski lik. Skoraj ne mine dan, da tam ne bi padla prva klapa novega filma.
Zato mnogi, ki Velikega jabolka sploh še niso obiskali, mesto že poznajo. Prav zaradi filmov - in to sploh ni tako slab način za spoznavanje mesta, ki nikoli ne spi. Sprehodimo se po nekaj najbolj znamenitih filmskih lokacijah, ki jih že dobro poznate in katerih podobe živijo v vaših glavah - pa če ste že bili tam ali ne!
Times Square
Seveda ne moremo mimo slovitega Times Squara. Preobrazba nekoč cenenega in precej strašljivega dela mesta v oazo trgovin (tudi z igračami, prav tam danes najdemo tudi trgovino Sanrio, dom izdelkov s prisrčno Hello Kitty in z drugimi "luškanimi" liki) je dobro razviden tudi iz dveh filmskih klasik.
Times Square iz 50. let prejšnjega stoletja najbolje opiše The Sweet Smell of Success (1957) z Burtom Lancasterjem in s Tonyjem Curtisom v glavnih vlogah, pozneje so ga priredili tudi za broadwayski muzikal. Film se dogaja takrat, ko je bil Times Square kraj, kamor so zahajali tisti, ki so želeli, da bi jih odkrili in bi tako zasloveli (nekaj takega kot današnji Los Angeles).
Da, v 50. letih je bilo težko, a ne tako kot v slovitem Taksistu iz leta 1976, ki je ustoličil Roberta De Nira in Martina Scorseseja na prestolih najigralca in najrežiserja svoje generacije. Nič ne ponazori peklenskega stanja v srcu New Yorka v 70. letih bolje kot stavek filmskega taksista Travisa Bickla (vloga je De Niru prinesla tudi nominacijo za oskarja, samega zlatega kipca pa - po mnenju mnogih po krivici - ne): "Nekoč bo prišel pravi dež in z ulic odplaknil vso to nesnago."
Danes ni nič več tako - od Disneyjeve (in Sanriove) trgovine do bleščečega MTV-jevega studia in borznih informacij na utripajočih monitorjih - a morda je vse skupaj že kar preveč čisto in bleščeče.
Empire State Building
Ah, Empire State Building! Nekaj romantičnega je na tistem razgledu iz observatorija na 86. nadstropju.
Mlajšim seveda najprej na misel pade Romanca v Seattlu (1993) z Meg Ryan in s Tomom Hanksom, malce starejšim pa An Affair To Remember (1957) z Deborah Kerr in Caryjem Grantom - prav slednji je velikokrat citiran v prvem.
A še ena največjih ljubezenskih zgodb vseh časov je dobila epilog prav tam - King Kong in Fay Wray iz leta 1933.
Little Italy
Danes ni več veliko ostalo od tiste prave Male Italije, še posebej če jo primerjamo s podobami v dveh filmskih klasikah. Little Italy v drugem delu Botra je bila natlačena, živahna soseska s sebi lastno družbeno strukturo v začetku 20. stoletja. Nepozaben prizor je na primer tisti, v katerem mladi Vito Corleone (spet De Niro, kdo pa drug, tokrat za stransko vlogo ovenčan z oskarjem) tamkajšnjega mafijskega vodjo zalezuje med praznikom San Gennara (Feast of San Gennaro) - ko je bil to še res praznik in gostija v pravem pomenu besede.
Na omenjeno praznovanje se vrnemo spet leta 1973, v Scorsesejevih Zlih ulicah, v začetek razpadanja domačne soseske, ko velike Corleoneje začnejo nadomeščati male barabe. Dandanes bolj pristne italijansko-ameriške soseske najdemo v industrijskem New Jerseyju čez reko - saj veste, Sopranovi ...
Newyorške delikatese
Woody Allen (skoraj) vse svoje filme snema v New Yorku, ne samo zaradi barvitosti mesta, ampak tudi zato, ker rad spi doma, ko dela. Prav njegovi filmi so zaslužni za nekaj najbolj znamenitih newyorških prizorov, eden najboljših je gotovo Broadway Danny Rose (1984). Zgodbo filma pripoveduje skupina komikov "standup", ki se zbirajo v delikatesi Carnegie, kjer naj bi imeli celo sendvič, poimenovan po Allenu.
Za najboljšo delikateso v New Yorku pa velja Katzova na Lower East Sidu, ki slovi predvsem po svoji salami in "košer" (seveda, saj gre za judovsko sosesko) hot dogih. Nepozaben pa je še en prizor iz Katzove okrepčevalnice: prav tam je Meg Ryan uprizorila sloviti lažni orgazem v Ko je Harry srečal Sally, filmu Roba Reinerja, ki je začrtal pot vsem romantičnim komedijam, ki so sledile.
Vodni zbiralnik v Centralnem parku
Zbiralnik, meka vseh džogerjev, ki tekajo okrog njega, je danes poimenovan po Jacqueline Kennedy Onassis, ponuja pa nekaj zares najlepših pogledov na newyorške nebotičnike. Časa za ogled pa ni imel Dustin Hoffman v Maratoncu (1976) ali pa Keanu Reeves, ki ga bolj zanima prodaja svoje duše kot dobra telesna kondicija v Hudičevem advokatu (1997). A smo imeli vsaj mi kaj od tega.
Alenka Klun
