Mit, ki drži: losi se res sprehajajo po aljaških mestecih. Foto:
Mit, ki drži: losi se res sprehajajo po aljaških mestecih. Foto:
Podobe Aljaske kot zadnje divjine iz hollywoodske popkulture.
Sarah Palin ter Maggie in Fleischman iz Severnih obzorij
Sarah Palin kot prototip za Maggie O'Connell? Hmm ... Foto: EPA
Sarah Palin
Palinova je kot mnoge aljaške ženske strastna lovka.
Kljub vsemu je Aljaska res zadnja ameriška divjina. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Eden tipičnejših podeželskih prebivalcev Aljaske pred trgovino v mestu Talkeetna, ki je bila navdih za serijo Severna obzorja. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Izmenično se spoprijateljujejo in bojujejo z grizliji, med neskončnimi dnevi postanejo paranoični nespečneži, iščejo uteho v divjini - in, ah, moški rastejo na drevesih.
Preden je ameriški republikanski predsedniški kandidat John McCain izbral aljaško guvernerko Sarah Palin za svojo podpredsedniško kandidatko, so Američani 49. zvezno državo poznali večinoma le iz knjig, filmov in nadaljevank.
Ekscentriki kot drugi Američani?
Nominacija Palinove je usmerila pozornost na deželo, ki jo popkultura že dolgo prikazuje kot čudaško in ekscentrično. "Mislim, da tu ni nič več posebnosti kot drugod," pravi Stephen Haycox, profesor zgodovine na aljaški univerzi v Anchoragu. "Ljudje iščejo razlago, zakaj ljudje živijo na Aljaski. Zakaj bi šel kdor koli živet v kraj z izjemno dolgimi zimami in s temo? Kaj ljudi žene sem? Prav gotovo so malce čudni in drugačni od drugih."
A igralka Janine Turner, ki je upodobila Maggie O'Connell v tudi pri nas izjemno priljubljeni nanizanki iz 90. let Severna obzorja, vidi veliko podobnosti med svojim likom in aljaško guvernerko. "Bila sem navdušena nad njeno nominacijo," pravi Turnerjeva, ki je - kljub vlogi liberalne Maggie - republikanka. "Ker imajo Severna obzorja zame poseben pomen, sem si mislila, kako kul je, ko sem slišala, da lovi severne jelene. Sem več kot zelo ponosna na Maggie O'Connell in zelo ponosna na našo novo kandidatko."


"Maggie" ni bila nikdar na Aljaski
Lik Turnerjeve je bil dekle iz višjih krogov, ki se preseli na Aljasko, se nauči loviti divjad, pilotirati letalo in popravljati stranišče. "Maggie je bila odločna, zanašajoča se nase," pripoveduje danes 45-letna igralka. "Sama se je odločala in svoj načrt izvedla. In znala je preživeti, bila je dekle za v divjino. Guvernerka je videti, da ima vse te lastnosti."
Turnerjeva priznava, da sicer nikdar ni bila na Aljaski (Severna obzorja so snemali v Washingtonu), a je slišala zgodbice o tej zvezni državi od svojega očeta - pilota. "Aljaska je precej težak kraj za preživetje," dodaja. "Že zato mora biti precej trdna oseba. Je lepa, inteligentna, s krasno družino. Pravzaprav je moj idol na neki način. Všeč mi je, kako preprosto gre in prevzame vajeti v svoje roke, sklepa odločitve, vodi mesto kot županja, nato vodi celo državo kot guvernerka."

Ni vsem ime Vrba ...
Eno vprašanje, ki ga je sprožila nominacija Palinove, je, ali dajejo vsi aljaški starši svojim otrokom nenavadna imena. Palinovim je ime Track, Bristol, Willow, Piper in Trig. "Večini otrok je ime Mary in Tom, nič drugače kot kjer koli drugje," se smeji Haycox. "Čudna imena najdete povsod. Dvomim, da bi našli tu višji odstotek."
Res - najbolj priljubljena imena za dojenčke na Aljaski so bila lani Aiden, Ethan, Alexander, Logan in Michael za fante ter Isabella, Madison, Emily, Abigail in Ava za punčke.

Kjer losi prečkajo cesto
In čeprav Hollywood poveličuje neukročeno aljaško divjino v filmih kot Beli očnjak (1991) z Ethanom Hawkom, The Edge (1997) z Anthonyjem Hopkinsom in Alecom Baldwinom ter V divjino Seana Penna (2007), večina od 700.000 prebivalcev Aljaske živi v mestih. "Kake 70 odstotkov Aljaščanov živi življenje, ki se v bistvu ne razlikuje od življenja drugih Američanov," pravi Haycox, ki dodaja, da je najpogostejša opazka, ki jo izreče 1,5 milijona turistov, ki vsako leto obiščejo Aljasko: "Ta kraj je videti natanko tako kot kraj, v katerem smo pravkar bili."
Razen da losi tudi v resnici prečkajo cesto, kot so to počeli v Severnih obzorjih. In nič nenavadnega ni, če ljudje tudi v mestih naletijo na medveda. In, ja, zime so mrzle, čeprav nič bolj kot tudi kje drugje v celinskih ZDA. Le dolžina zim in zgolj pet ur sončne svetlobe na dan je tisto, na kar se morajo ljudje privaditi. "Ampak saj se morajo tudi v Seattlu privaditi na to, da stalno dežuje," racionalizira Haycox.
"Se pač prilagodiš. Ljudje tu gledajo na to kot kompromis: poleti je svetlobe v izobilju in si lahko zunaj kakor koli dolgo hočeš." Poleti namreč sonce ne zaide več tednov. V filmu Insomnia (2002) lik Ala Pacina, policist iz Los Angelesa, tako zaradi neskončne dnevne svetlobe trpi zaradi nespečnosti in postaja vse bolj paranoičen. "Mislim, da dolg dan ne povzroča nespečnosti," meni Haycox. "Gre za izmišljotino."
Moških je že več, ampak ...
Prav tako moški NE rastejo na drevesih, kot je namigoval naslov nedavno ukinjene nanizanke Men in Trees z Anne Heche v glavni vlogi. Serijo je navdihnil slavni aljaški mit, da pride na vsako samsko žensko deset samskih moških (a ob tem velja omeniti še en aljaški rek, priljubljen med tamkajšnjimi ženskami: The odds are good, but the goods are odd oz. Kvantiteta je že, kvaliteta pa bolj šepa).
A čeprav je Aljaska res ena izmed le dveh zveznih držav, kjer moški številčno presegajo ženske, ta odstotek še zdaleč ni tako visok. Gre le še za en popkulturni stereotip, ob katerem se Aljaščani muzajo. "Vsak ima rad sloves, ki pritiče Aljaščanom, ko gredo na celino," pravi Haycox. "Ljudje so zelo ponosni na svoj rod. Nisi pravi Aljaščan, če nimaš na zalogi ene dobre zgodbe z medvedom ali majhnim letalom."

K. S. po Luchini Fisher (ABC)

Milijoni Američanov, ki niso nikdar potovali v svojo skrajno severozahodno divjino, so se največ o Aljaščanih naučili iz TV-serije Severna obzorja, ki smo jo lahko spremljali med letoma 1990 in 1995. Nanizanka je (očarljivo) ekscentričnost tamkajšnjega prebivalstva poudarjala z nasprotjem, ko je postavila tipičnega newyorškega zdravnika (Rob Morrow) med čudaške prebivalce Cicelyja na Aljaski. A čeprav naj bi bilo dogajanje postavljeno v samo srce 49. države, v mestece Talkeetna, so serijo dejansko snemali v Roslynu, v zvezni državi Washington.
Folk-poppevka Jewel prihaja iz Homerja na Aljaski, kjer je preživela večino svoje rane mladosti, preden se je preselila v Michigan, kjer je obiskovala umetniško akademijo. Po Jewelini uradni spletni strani se je njena babica 'vkrcala na ladjo za Aljasko, kjer se je poročila z moškim, ki ga je komaj poznala, ker je bila mnenja, da bi morali biti njeni otroci rojeni nekje na svobodi'. Jewelin dedek Yule Kilcher je bil aljaški senator, ki je leta 1959 pomagal Aljaski doseči status zvezne države. Jewel piše na svoji strani, da je bila vzgojena v skednju in da je jahala na konju 20 kilometrov v službo v mestu. Foto: EPA
Slavni pisatelj Jack London je odrastel v severni Kaliforniji, a se je prvič podal na Aljasko leta 1897 skupaj z drugimi zlatokopi, ki jih je prevzela klondiška zlata mrzlica. London je deželo uporabil kot prizorišče številnih svojih kratkih zgodb in opevanih romanov, kot sta Klic divjine in Beli očnjak, v katerih sta protagonista pes in volk.
Igralec Ethan Hawke je leta 1991 v filmski različici Belega očnjaka igral iskalca zlata, ki se med jukonsko zlato mrzlico spoprijatelji z volkom.
Aljaska je tudi država tekem s pasjimi vpregami. Najboljši pasji 'jockeyji' (t. i. musherji) na svetu - večinoma iz Aljaske - vsako leto tekmujejo na sloviti, 2.000 kilometrov dolgi tekmi Iditarod. Štart tekme in pesjaki so v Wasilli - mestecu, katerega županja je bila Sarah Palin. Foto: EPA
Grizzly Man, dokumentarni film iz leta 2005 nemškega režiserja Wernerja Herzoga, je bil dobro sprejet med kritiki, ki so z zanimanjem spremljali zgodbo o Timothyju Treadwellu, navdušencu nad medvedi. Film dokumentira Treadwellovo večletno interakcijo z medvedi, dokler ni njega in njegovo dekle pokončal - medved.
Knjižna uspešnica Jona Krakeurja Into the Wild (V divjino) in po njej posnet film režiserja in igralca Seana Penna sta spodbudila številne oponaševalce Christopherja McCandlessa, ki se trudijo podoživeti njegovo romanje v aljaško divjino. McCandless, čigar zgodba je bila navdih za knjigo, je po diplomi leta 1990 štopal do aljaške pešpoti Stampede Trail, na kateri je preživel skoraj štiri mesece, preden je pri 24.00 umrl sredi krute aljaške divjine.
Russell Crowe je leta 1999 igral v hokejskem filmu Mystery, Alaska, v katerem se hokejska ekipa iz malega aljaškega mesteca pomeri z velikani - New York Rangerji.
Pečena Aljaska: pečeni sladoled je krajevna slaščica, narejena iz sladoleda in kolača ter prekrita s snegom iz beljakov.
Anthony Hopkins in Alec Baldwin sta leta 1997 igrala v psihološki drami The Edge, v kateri morata pretkani milijarder (Hopkins) in slavni fotograf (Baldwin) preživeti v divjini, potem ko njuno letalo strmoglavi sredi aljaškega ničesar.
Še en par priznanih igralcev, oskarjevca Robin Williams in Al Pacino, sta se prav tako spopadla z aljaško divjino v psihološki kriminalki iz leta 2002, Insomnia. Pacino igra losangeleškega detektiva, ki ga pošljejo na Aljasko, da razišče umor 17-letnega dekleta, a ga muči občutek krivde, potem ko po nesreči ustreli svojega partnerja. Oskarjevka Hilary Swank igra tamkajšnjo policistko, Williams pa znanega pisca kriminalk in objekt morilčevega zanimanja.
Nekdanja otroška zvezdnica, danes pa kraljica 'indie' filmov Thora Birch, je zaigrala v Aljaski, družinskem filmu iz leta 1996. Lik Birchove, Jessie, in njen brat Sean se po letalski nesreči odpravita iskat svojega očeta v aljaško divjino.
Nanizanka Men in Trees (Možje na drevesih) je hotela naslediti uspeh Severnih obzorij, a je precej hitro propadla.
Prebivalci in oblasti juhovzhodnega aljaškega mesteca Ketchikan se pritožujejo, da so postali vsesplošni vic in simbol za neupravičeno vladno zapravljanje, potem ko je ameriška javnost izvedela za t. i. 'Most, ki ne vodi nikamor'. Gre za 328 milijonov dolarjev vreden most, ki naj bi bil zgrajen čez ožino Tongass, ki povezuje Ketchikan z otokom Gravina in bi nadomestil trajekt. Projekt je Palinova sprva potrdila, nato pa glasovala proti njemu in ga zdaj v kampanji daje kot primer vladnega zapravljanja.