Kaj predstavlja Solvang? Dansko oazo sredi Kalifornije? Skandinavsko? Evropsko? Vsakega malo, očitno ... Američanov to ne zmoti, Evropejec pa se kar malo namršči in zavije z očmi ob vsej zmešnjavi. Foto: MMC RTV SLO/Anja P. Jerič
Kaj predstavlja Solvang? Dansko oazo sredi Kalifornije? Skandinavsko? Evropsko? Vsakega malo, očitno ... Američanov to ne zmoti, Evropejec pa se kar malo namršči in zavije z očmi ob vsej zmešnjavi. Foto: MMC RTV SLO/Anja P. Jerič
Solvang
V več kot 150 trgovinicah se da kupiti vse mogoče, od hrane, igrač, umetniških izdelkov, vina, pohištva ... Foto: MMC RTV SLO/Anja P. Jerič
Solvang
Kakšna bi bila danska vas brez Hamletovega trga? Foto: MMC RTV SLO/Anja P. Jerič

"Velkommen til Solvang!" Napis v danskem jeziku sredi Kalifornije obiskovalcu takoj da vedeti, da je prišel na pravo mesto. Čeprav gre za majhen kraj, ki šteje le nekaj več kot 5.000 prebivalcev, pa je v Solvangu barv, zastav, lokalov, napisov in imitacij vsega danskega toliko, da si človek kar malo oddahne, ko ga čez uro ali dve zapusti. Manj je več? Tega pravila domačini očitno še niso slišali ...

Danska vas, v kateri živijo pretežno Američani
Kljub nasičenosti pa Solvangu ne moremo očitati, da ni nekaj posebnega, zanimivega, drugačnega. Pa čeprav na prvi pogled prikupna podoba danske vasice s tesno skupaj stisnjenimi in z lesom obitimi hišami ob podrobnejšem opazovanju že deluje izumetničeno, zlagano, neiskreno. Nič čudnega, ko pa je večino domačinov Američanov, ki se zaradi turistov pač pretvarjajo, da so ljubitelji vsega danskega ali celo, da imajo danske korenine. Podobo Solvanga so pač ustvarili "na prvo žogo", po svojem občutku in vedenju, kako naj bi bila videti skandinavska vas.

Lani so praznovali stoletnico
Kako se je zgodba Solvanga, ki v danščini pomeni "Sončna polja", sploh začela? Med letoma 1850 in 1930 se je zaradi slabih gospodarskih razmer veliko Dancev, po nekaterih podatkih kar vsak deseti, izselilo čez lužo. Večinoma so si dom našli na ameriškem srednjem zahodu, v Utahu, Illinoisu, Iowi in Nebraski, ena skupina pa je odšla še zahodneje, v toplejše kraje. In tako so leta 1911 kupili ranč in ustanovili Solvang, ki leži tri ure vožnje od Los Angelesa in uro stran od Santa Barbare, v dolini Santa Ynez Valley, znani predvsem po obsežnih vinogradih.

Kar imajo v Köbenhavnu ...
Sprva se arhitektura v vasi ni kaj dosti razlikovala od tiste v okolici, izjema je bila le luteranska cerkev. Po drugi svetovni vojni pa je zaživela ideja "danske vasice sredi Amerike", tako da so v naslednjih letih postavili štiri mline na veter, pročelja obstoječih hiš pa so obili z lesom, da bi ustvarili "skandinavski podeželski slog", čeprav stavbe predtem niso imele z dansko kulturo prav nič skupnega. Nato so kot gobe po dežju začeli rasti "danski spomeniki", kot je kopija okroglega mlina na veter iz Köbenhavna, pa podoben kip morske deklice, kot je v danski prestolnici, postavili so tudi hišo znamenitega pravljičarja Hansa Christiana Andersena.

Res je, da so se domačini potrudili, da bi vasi vdihnili danski utrip, aa obiskovalcu kmalu postane jasno, da je vse skupaj le dobra poteza za privabljanje turistov, saj se človek ne more znebiti občutka, da ne gre za pravo, prvotno dansko vas, ampak le za kuliso, kot da bi vstopili v dansko ulico v Disneylandu ali kaj podobnega.

Dansko, evropsko - je sploh kakšna razlika?
A Solvangu gre pri prodajanju "danskosti" kljub vsemu odlično, saj ga vsako leto obišče okoli milijon turistov. Te na nekaj ulicah "zasujejo" s pekarnicami, otroškimi in umetniškimi trgovinami, vinotekami in restavracijami, v katerih natakarji, nekateri oblečeni v danske narodne noše, ponujajo - seveda - danske specialitete. Ko zmanjka danskih izdelkov, se na policah znajde pravzaprav kar vse evropsko - od angleškega čaja in francoskega sira do italijanskega pripravka za pico in nemških klobas. Kot da bi bila stara celina ena sama razvlečena in nepoznana vas tam daleč, ki se jo da strpati v eno trgovino.