Na letih v San Francisco ali iz mesta se odpre pogled na most Golden Gate, s 1.280 metri dolžine nekoč najdaljši viseči most na svetu, ki se razteza čez ožino Golden Gate, s katero se Sanfranciški zaliv odpira v Tihi ocean. Most povezuje mesto San Francisco, ki leži na skrajnem severu polotoka San Francisco, z okrožjem Marin. Most je bil leta 1937, ko so ga zgradili, najdaljši viseči most na svetu in je postal najprepoznavnejši simbol San Francisca in Kalifornije. Odtlej ga je po dolžini preseglo osem mostov. Most Golden Gate velja za enega največjih ameriških arhitekturnih dosežkov vseh časov, do danes se je po njem peljalo že več kot 1,8 milijarde vozil. Foto: EPA

Na letih iz Miamija v Houston lahko na jugu ameriške zvezne države Floride zagledate subtropsko močvirje Everglades. Na plodni vlažni zemlji se raztezajo polja sladkornega trsa, zaradi katerih so izsušili skoraj polovico močvirja. Leta 1947 so, da bi zaščitili občutljivi ekosistem, ustanovili Narodni park Everglades, v katerem prebivajo ameriški aligatorji, ameriški krokodili in najrazličnejše vrste kač, tudi nevarni burmanski pitoni.

Boste leteli iz Los Angelesa v Seattle ali obratno? Če vam bo vreme naklonjeno, se vam bo morda odprl pogled na dva izmed najnevarnejših vulkanov v ZDA. Mount St. Helens 'slovi' po katastrofalnem izbruhu 18. maja 1980, ki je bil najhujši vulkanski izbruh v zgodovini ZDA: zaradi njega je umrlo 57 ljudi, uničenih je bilo 250 domov, 47 mostov, 24 km železnice in 298 km avtoceste. Izbruh je namreč povzročil velik plaz, zaradi katerega se je višina gore znižala z 2950 m na 2550 m, nastal je 1,6 km širok krater. Foto: EPA

V jasnem vremenu je še verjetneje, da boste uzrli Mount Rainier, znan tudi pod imenom Mount Tahoma, ki se dviga na višini 4392 m. Na vrhu gore sta dva delujoča vulkanska kraterja, ki nista izbruhnila od leta 1840. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je gora veliko bolj rizična, kot so nekoč mislili ... vulkanologi od konca 90. let opozarjajo okoliške prebivalce, naj bodo pripravljeni na najhujše. Foto: EPA

Na letih od New Yorka do San Francisca lahko zagledate Veliko slano jezero v zvezni državi Utah, največje slano jezero na zahodni polobli in 37. največje jezero na svetu. Povprečno pokriva 4.400 kvadratnih metrov površine, a se velikost jezera ves čas spreminja. Jezero je največji ostanek jezera Bonneville, ki je v prazgodovinskih časih pokrivalo večino zahodnega Utaha. Zaradi nenavadno visoke koncentracije soli v Velikem slanem jezeru - je od tri- do petkrat bolj slano od morske vode - lahko večina ljudi zlahka pluje na jezeru, saj je gostota vode velika. Od tod tudi vzdevek 'ameriško Mrtvo morje'. Jezero se ponaša s številnimi živalskimi vrstami.

Letite nad Arizono? Če bo pilot dobre volje, bo morda malce nagnil krila in vam omogočil boljši razgled na Veliki kanjon, mojstrovino reke Colorado, ki je izklesala 446 kilometrov dolgo in 1,83 kilometra globoko sotesko. Celo iznad oblakov lahko srečneži zaznajo topli rdeči sijaj, ki ga ustvarjajo minerali v skalah. Reka Colorado 'gara' že zadnjih pet ali šest milijonov let, je pa kanjon še vedno pravi geološki 'mladič' med starodavnimi skalami. Foto: MMC RTV SLO/Alenka Klun

Na letih iz Denverja v St. Louis ali Seattle vaše oči razvaja pogled na narodni park Yellowstone, prvi narodni park na svetu, ki je bil ustanovljen leta 1872, zajema pa ozemlje treh držav: 96 odstotkov parka leži v Wyomingu, trije odstotki v Montani, en odstotek pa v Idahu.

Na letih iz Bostona ali v Boston se vam odpre razgled na polotok Cape Cod, ledeniško grobljo, ki je zapuščina zadnje ledene dobe. Tako kot Long Island je Cape Cod, del zvezne države Massachussets, dolg greben, ki ga prekrivajo gozdovi in kmetije. Mala mesteca rta in dolge plaže v poletnih mesecih privabljajo številne turiste.

Missouri, najdaljša reka v ZDA, izvira v Skalnem gorovju v Montani in se 4.090 km pozneje izlije v reko Mississipi severno od St. Louisa. Reko lahko zagledate na letih med številnimi mesti na ameriškem Srednjem zahodu.

Letala iz San Francisca v Las Vegas ali Phoenix pogosto letijo nad narodnim parkom Yosemite. Poiščite očake, med katerimi sta tudi El Capitan in Half Dome, ki se dvigata iz smaragdno zelenih gozdov borovcev, ceder, jelk in velikanskih sekvoj. Napnite oči tudi za dve neukročeni reki, Merced in Toulomne, ki izvirata znotraj Yosemita in tečeta proti zahodu čez vznožje Sierre.

Na letih od New Yorka do Bostona, če je vaše izhodišče letališče LaGuardia ali JFK, ki sta v Queensu na zahodnem delu Long Islanda, poglejte skozi okno in si napasite oči na 190 km dolgem otoku, največjem v celinskih ZDA, ledeniški groblji iz zadnje ledene dobe v obliki velikanske ribe. Na otoku, na katerem ležita newyorški soseski Brooklyn in Queens, so tudi mesteca okrožja The Hamptons, kjer imajo počitniške domove bogati Newyorčani.

Na letih od New Yorka do Dallasa se pred vami odpre veličastni Misisipi, največji rečni sistem v Severni Ameriki, ki teče 3.730 kilometrov dolgo pot - od jezera Itasca v Minnesoti do New Orleansa, kjer se izliva v Mehiški zaliv. Reka z vodo napaja 31 ameriških zvezdnih držav od Skalnega gorovja na zahodu, Apalačev na vzhodu do kanadsko-ameriške meje na severu. Mississippi, četrto najdaljšo reko na svetu, je preplaval tudi slovenski 'ultramaratonski' plavalec Martin Strel.

Lake Michigan, jezero, veliko skoraj toliko kot ameriška zvezna država Virginia, je lahko uzreti iz zraka. Ob njegovi obali prebivajo milijoni ljudi, skoraj zagotovo ga boste zagledali na letih iz Chicaga (na fotografiji) in nazaj. Jezero le redko v celoti pomrzne, nazadnje se je to (skoraj) zgodilo leta 1979. Michigan je edino od petih Velikih jezer Severne Amerike, ki v celoti leži na območju ZDA. Od zahoda na vzhod ga obkrožajo zvezne države Wisconsin, Illinois, Indiana in Michigan. Foto: EPA

Na letih od New Yorka do Miamija lahko zagledate razkošno zeleno odejo polotoka Delmarva in zaliva Chesapeake, največjega morskega rokava v ZDA, ki je tako pomemben geološki pojav kot košček zgodnje ameriške zgodovine. Pred okrog 35 milijoni let je na zemljo treščil velik asteroid ali komet in ustvaril krater, ki ga je nato poplavilo morje. Zmešnjava ovinkastih cest, majhnih mestec in kmetij nenavadne oblike pa nakazuje, da so to zemljo pred davnimi časi naselili evropski priseljenci. Leta 1607 je bila na skrajnem južnem delu zaliva Chesapeake ustanovljena prva stalna angleška naselbina Jamestown.