Ali bo parku, ki se na nekaj več kot 700 kvadratnih kilometrih razteza v prefekturah Kumamoto in Oita, to uspelo, bo znano že kmalu, ko se v Kanadi srečajo funkcionarji omenjene organizacije. Japonska ima sicer v mreži že štiri predstavnike.

Geopark je območje geološke dediščine, ki je prepoznano zaradi izstopajočega znanstvenega, ekološkega in kulturnega pomena na nacionalni ali nadnacionalni ravni. Geoparki iz različnih držav se združujejo v mreže geoparkov.

Edino tako območje v Sloveniji je Geopark Karavanke, skupni projekt s sosednjo Avstrijo, ki je bil vključen v Unescovo mrežo lani. Za uvrstitev v Unescovo mrežo se poteguje tudi Geopark Idrija.

Narodni park Aso Kudžu, poimenovan po gori Aso, enem največjih dejavnih ognjenikov na svetu, in Kudžu (najvišjem vrhu istoimenske gorske verige), je odlično izhodišče za pohode ali vožnje po dramatičnih ognjeniških pokrajinah in opazovanje dejavnih ognjenikov, na Asu lahko celo pokukate v krater, seveda pa tudi izviri vroče vode na tem območju nikoli niso daleč.

Ne Aso (1592) ne Kudžu (1791) pa se po višini nikakor ne moreta kosati z najvišjim japonskim vrhom in narodnim ponosom, goro Fudži, ki kraljuje na 3776 metrih nadmorske višine.

Na izrazito jasen dan, ko se razkadi smog, je ognjenik, ki je nazadnje izbruhnil pred več kot 300 leti, kljub približno 100-kilometrski oddaljenosti mogoče uzreti tudi iz urbane džungle 13-milijonskega Tokia.