Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 17 glasov
Ocenite to novico!
Bleščeči neonski napisi na motelih, obcestne okrepčevalnice z oblazinjenimi separeji, starinski kinematografi ... živ spomin na neko Ameriko, ki je ni več. Je kdaj sploh res bila?
Zbledeli blišč obcestnih okrepčevalnic, motelov in kinematografov, ikon ameriških sanj 50. in 60. let, je postal predmet nove razstave Icons of the Highway (Ikone avtoceste) Tonyja in Eve Worobiec, ki je na ogled v muzeju Fox Talbot v Wiltshiru v Angliji. Razstava prikazuje "dinozavre" iz tega krhkega, a optimističnega obdobja ameriške zgodovine in z mojstrskimi fotografijami neonskih znakov, ki oglašujejo mehke postelje, obede "iz domače kuhinje" ali noči eskapizma, pripoveduje, kaj je oblikovalo želje in sanje povojnega ameriškega srednjega razreda.
Pogosti obiski v Združenih državah Amerike so fotografa, ki delujeta v Dorsetu, navdihnili, da sta se odločila povedati zgodbo stavb, ki so živ spomenik iz 50. in 60. let, ko je vse več ameriških družin začelo potovati z avtomobili in imelo vse več prostega časa.
Zakonca Worobiec se ponašata s prestižnim opusom. Ta razstava namreč sledi njuni kritiško opevani knjigi Ghosts in the Wilderness: Abandoned America (v prevodu Duhovi v divjini: zapuščena Amerika), ki prikazuje zapuščena območja množičnega odseljevanja v vzhodni Montani, zahodni Nebraski, Južni in Severni Dakoti in jugovzhodni Montani. Evina strast do sodobne umetnosti je razvidna iz abstraktnega sloga njene fotografije, tudi Tony ima umetniško ozadje in je že veliko razstavljal in objavljal, so zapisali na spletni strani muzeja.
Je ta čas sploh kdaj obstajal?
"Te podobe so tako ameriške kot jabolčna pita in George Washington," je povedal Roger Watson, kustos muzeja Fox Talbot. "Dejstva in domišljija se zlivajo v zgodbo o sanjah, ki se niso nikoli čisto uresničile ... Te fotografije prikazujejo preživele ostanke iz časa, ki se ga resnično nostalgični z naklonjenostjo spominjajo, ostali pa težko verjamemo, da je kdaj sploh obstajal."
Med podobami iz razstave so obcestni moteli z neonskimi znaki, na katerih oglašujejo barvne televizije in klimatske naprave, ki naj bi pritegnile utrujene potnike. Svetleče aluminijaste prikolice ali okrepčevalnice so ponujale tako polne obroke kot le skodelico kave kadar koli, podnevi ali ponoči, 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Notranjost kinematografov je bila oblečena v rdeč žamet in brokat, vhodi so bili osvetljeni z utripajočimi znaki, ki so mimoidočim obljubljali pobeg s pomočjo hollywoodskega filma.
Razstava Icons of the Highway bo v muzeju Fox Talbot v Wiltshiru odprta do 27. junija.
Ikone avtoceste tudi v knjižni obliki
Če se do takrat ne boste nič potepali po Otoku, pa še knjižni namig. Umetnika sta namreč tudi avtorja monografije Icons of the Highway: A Celebration of Small-town America (Ikone avtoceste: poklon podeželski Ameriki).
V opisu knjige je zapisano: "Ko pomislimo na Ameriko, se nam pred očmi prikaže podoba obcestnega motela s svetlo, drzno neonsko osvetljavo. Desetletje, ki ga je v nesmrtnost ponesel kultni film Ameriški grafiti, je bilo najverjetneje vrhunec tega bleščavega vdajanja užitkom. A večina tistega, kar ljudje povezujejo s tem koščkom Amerike, je zdaj v zatonu. V tej zbirki sta zakonca Tony in Eva Worobiec z izjemno fotografijo ujela čarobnost, ki še obstaja - od motela High Line na meji s Kanado do puščavskih mestec Arizone in Nove Mehike."
V fotogaleriji si oglejte napovednik za film Ameriški grafiti in nekaj utrinkov z razstave Icons of The Highway.
ampak vseen americani so tisti ki volijo, cisto brez odgovornosti ni noben, najlazje je rect...to pocnejo oni, jaz nimam nic s tem...
stricek Sam je pozresen