Veliko odprtje stavbe leta 1981. Foto: The Bohemian Blog
Veliko odprtje stavbe leta 1981. Foto: The Bohemian Blog
Podoba Buzludže nekoč ... Foto: The Bohemian Blog

Delavni možje, delavne žene iz vseh držav, združite se. Naprej, tovariši, brez strahu! Gradite močna naša velika dela! Delati in ustvarjati ...

Kitica himne Internacionala, zapisana ob glavnem vhodu
... in danes. Foto: EPA

Ta orjaška, 107 metrov visoka konstrukcija iz golih betonskih blokov, je videti kot z drugega planeta - in iz nekega drugega časa, režima, počasi propadajoča, le še senca nekdanje veličine.
Hiša bolgarske komunistične partije je bila zgrajena leta 1981 (ob 90. obletnici krvave bitke na prelazu Šipka in neodvisnosti od Osmanskega sultanata ter ob obletnici osvoboditve izpod Hitlerjevega fašizma) v čast ne le bolgarskemu socializmu, ampak tudi v znak hvaležnosti nepretrgani ruski pomoči Bolgariji.
Stroški gradnje so znašali današnjih 9 milijonov evrov, kar so v celoti zbrali z "donacijami" prebivalcev Bolgarije, stavbo pa je po načrtih uglednega arhitekta Georgija Stoilova gradilo na tisoče "prostovoljcev".

O sedežu bolgarske komunistične partije in o številnih drugih fascinantnih, večinoma zapuščenih krajih na svojem blogu The Bohemian Blog piše svobodni pisec in avanturist Darmon Richter, ki nam je odstopil precejšen del spodnjih fotografij.

Lokacija na prvi pogled ni najbolj logična - 1441 metrov visoka Buzludža je odročno in negostoljubno območje. A tu so se bile bridke bitke med Rusi in Turki, tu so socialistični revolucionarji začenjali svoja tajna srečanja in tu so pomembne figure bolgarskega socializma postavile temelje bolgarske Socialdemokratske stranke delavcev, ki je služila kot osnova za bolgarsko komunistično partijo.
Od ljubljene do pozabljene
Ko je bila zgrajena, je bila stavba ena najbolj ljubljenih in prepoznavnih ikon komunističnega sveta. Na sprednjem dvorišču je gorel "večni ogenj", tu so potekala velika zborovanja, na katerih so se voditelji mednarodnega komunizma srečevali s svojimi somišljeniki.
Po padcu železne zavese leta 1989 je Bolgarija postala parlamentarna demokracija, z novo ureditvijo pa so bile stavbe, kot je ta na Buzludži, prepuščene zobu časa.
Gre za eno izmed vrste komunističnih predimenzioniranih stavb, za katere strokovnjaki menijo, da bi lahko v državo privabile prave horde zahodnih turistov - če bi se kdo lotil njihove obnove. A bolgarska vlada nima sredstev ne za prepotrebna obsežna obnovitvena dela (ocenjujejo, da bi ta stala okoli 14 milijonov evrov) ne za rušenje teh stavb.

"Unikat v Evropi"
"Ta spomenik je unikat v Evropi in, če bi ga obnovili, bi lahko privabil turiste, še posebej tiste z Zahoda, državi pa bi prinesel denar,"
je lani za AFP povedal Bojčo Bivolarski, predsednik Socialistične (nekdanje komunistične) stranke, ki živi nedaleč od spomenika, v Stari Zagori. Profesor bolgarske akademije za umetnost Čavdar Popov pa: "Spomenik bi lahko vzbudil zanimanje pri mladih, ki se sicer požvižgajo na socializem."

A ukrepati bi bilo treba že včeraj. Stavba je še bolj izpostavljena silam narave, odkar so tatovi pobrali večino strešnih oblog, pustili pa le znak kladiva in srpa, ki visi sredi preluknjanega stropa impresivne konferenčne dvorane. Ostal je tudi napis: "Proletarci vseh držav, združite se!"

Stenski mozaik bolgarskega komunističnega diktatorja Todorja Živkova je bil uničen, mozaiki s podobami komunističnih junakov Marxa, Engelsa in Lenina so danes komaj še prepoznavni, eanko je z mozaiki kmečkih opravil, delavcev in slavnih bitk. Pozimi je notranjost zasnežena, zaledenela in pogosto poplavljena.

Kar nekaj črk je že odpadlo s kitic v bolgarski cirilici zapisane levičarske himne Internacionala, ki krasi obe strani ob glavnem vhodu, nad katerim je neki grafitar z velikimi rdečimi črki zapisal "Pozabite preteklost".
Zanimivo se je spustiti tudi v temne hodnike, ki vodijo globoko pod betonski krožnik v same temelje stavbe, kjer je vrsta pisarn, kurilnic in toaletnih prostorov.
Prepuščena socialistom
Da mnogi Bolgari res nimajo nobenega zanimanja za tovrstne stavbe, dokazuje tudi poteza zdaj že nekdanjega premierja Bojka Borisova, ki je leta 2011 prenesel lastništvo stavbe z države na Socialistično stranko BSP. "Kar sami naj skrbijo zanjo, če so že tako ponosni nanjo," je dejal. Socialistom je v tem času za zdaj uspelo le zavarovati vhode, da bi tako preprečili vstop vsiljivcem.
Sedež bolgarske komunistične partije pa še zdaleč ni edini tak spomenik. Več kot 150 jih je bilo v zlatih časih partije - nekateri so slavili sovjetsko ideologijo, drugi narodne junake, vsi pa so bili zgrajeni z namenom ponuditi osupljiv vpogled v svetlo prihodnost. Danes so večinoma le še ruševine.
Ali, kot piše na svojem blogu o zapuščenih krajih sveta Darmon Richter: "Kar se tiče urbanih duhov, le malo krajev pripoveduje tako nazorno grenko-sladko zgodbo kot pozabljeni komunistični spomeniki, razkropljeni po bolgarski krajini. Njihov namen je pozabljen, spomin na njih zadušen pod težo nove kapitalistične družbe."
Kaja Sajovic
(foto: EPA, Wikipedia, The Bohemian Blog)

Delavni možje, delavne žene iz vseh držav, združite se. Naprej, tovariši, brez strahu! Gradite močna naša velika dela! Delati in ustvarjati ...

Kitica himne Internacionala, zapisana ob glavnem vhodu