Kot bi zavrteli časovni stroj ... Foto: Reuters
Kot bi zavrteli časovni stroj ... Foto: Reuters
Matera bo leta 2019 evropska prestolnica kulture. Foto: Reuters
Mel Gibson ima v Materi po sebi poimenovano jed. Foto: Reuters


Mestece, ki leži v južni pokrajini Basilicata, prav na "peti" Italije, ni na ustaljeni turistični poti, je pa nedvomno eden od tistih skritih biserov, ki ga je vredno obiskati.

S svojimi jamskimi bivališči ("sasi"), vklesanimi v apnenčasto pobočje, in lego nad reko Gravino je Matera eno od tistih italijanskih mest, ki jih je čas pozabil. Nanjo se spomnijo samo filmarji in turisti, ki iščejo "nekaj drugačnega" – kot denimo bivanje v eni od prej omenjenih jam. Je pa Unesco Matero imenoval za Evropsko kulturno prestolnico leta 2019, kar bo prav gotovo privabilo več turistov v sicer eno najrevnejših italijanskih pokrajin.

"Podzemno mesto" (Città Sotterranea), kot mu pravijo, je razvoj 19. in 20. stoletja povsem zaobšel, Carlo Levi pa ga je v svoji sloviti knjigi Kristus se je ustavil v Eboliju (1945) označil za enega najbolj "zaostalih" v Italiji. Matera je še do nedavnega ostala tako primitivna, da je služila kot popolna dvojnica za starodavni Jeruzalem.
Pier Paolo Pasolini je tu leta 1964 posnel svoj sloviti Evangelij po Mateju, Mel Gibson je v Materi snemal Kristusov pasijon, nazadnje pa je mesto služilo kot kulisa za najnovejšo predelavo Bena Hura. Mimogrede, v priljubljeni taverni Trattoria Lucana na glavni ulici, Vii Lucani, lahko jeste testenine "fettucine alla Mel Gibson", poimenovane v čast slavnemu igralcu.

Dva kraja v enem
Matera sta v bistvu dva kraja v enem – živahno, moderno mesto z restavracijami, hoteli, trgovinami in muzeji, ter Sassi, stari del z jamami, ki so bile prvič poseljene pred približno 9.000 leti, kot ocenjujejo. Kar je Levija tako šokiralo, da je Matero označil za najbolj zaostalo, je bilo to, da jame do prihoda Mussolinija na oblast niso imele elektrike, so pa bile nagnetene z ljudmi, ki so v njih živeli kar skupaj z živino. Po vojni so prebivalce preselili, večina "sasijev" pa je ostala praznih.

A danes je v jamah ponovno živahno, saj je simaptično, neokrnjeno Matero odkrila nova generacija podjetnih malih podjetnikov, gostincev in hotelirjev, ki so nekatere od "sasijev" spremenili v luskuzna domovanja in ateljeje v jamah ponovno živahno. Eden takih je Hotel Sassi, ki na svoji spletni strani gostom obljublja razgled na stari Sassi in spokojnost po ceni od 70 do 160 evrov na sobo. Konvencionalnejšo namestitev ponuja Hotel San Domenico na Via Roma, le streljaj od (trga) Piazza Vittorio Veneto, kjer se ob toplih večerih zbirajo domačini in obujajo spomine na stare čase v Sassiju.

Sredi trga pršutarna Buongustaio Matera ponuja krajevne delikatese, restavracija Kappador pa se ponaša s teraso z izjemnim razgledom na Sassi. V Materi bi zlahka preživeli cel dopust, kar pa bi bila napaka, saj vas že 50-kilometrska vožnja proti jugu pripelje v starogrško naselbino Metaponto z ruševinami, med katerimi je tudi Herin tempelj, in izjemnim arheološkim muzejem. Na poti pa si vzemite še čas za ogled Kripte izvirnega greha, včasih imenovane kar Sikstinska kapela na skalah. Menihi iz 9. stoletja, ki so kapelo poslikali, sicer niso bilil ravno michelangeli, a freske so vseeno izjemne.