Velikonočni otok vsako leto privabi ogromno turistov. Foto: Reuters
Velikonočni otok vsako leto privabi ogromno turistov. Foto: Reuters

Ob zadnjem popisu prebivalstva v letu 2017 je na otoku živelo 7.750 ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot pred nekaj desetletji, ko je na otoku zacvetel turizem in posledično tudi infrastruktura.

Župan Pedro Edmunds je poudaril, da po njegovem mnenju na otoku živi 3.000 ljudi preveč, kar "škoduje lokalnim značilnostim, tisoč let stara kultura pa se spreminja, in to ne na bolje". Z novimi prebivalci namreč na otok prihajajo tudi novi običaji, česar župan ne šteje med pozitivne spremembe.

Druga težava pa so turisti, ki ravno tako škodujejo otoku. Pred desetletjem je vsak prebivalec otoka na leto proizvedel 1,4 metrične tone odpadkov, zdaj pa je to število zraslo na 2,5 tone.

Oblasti so za ohranitev kulture in narave na otoku sprejele novo zakonodajo s strožjimi pogoji za obisk in bivanje. Tako se bodo lahko na otok od srede naprej preselili zgolj sorodniki pripadnikov ljudstva Rapa Nui, javni uslužbenci in uslužbenci organizacij, ki sodelujejo z oblastmi. Turisti in tisti, ki niso pripadniki ljudstva Rapa Nui, bodo lahko na otoku bivali do 30 dni, ob prihodu pa bodo morali predložiti dokaz o rezervaciji nastanitve v hotelu ali vabilo tamkajšnjega prebivalca.

Župan z novim ukrepom ni popolnoma zadovoljen, saj med drugim skupaj z velikim številom domačinov podpira "popolno" prepoved prihoda novih prebivalcev, a se mu to zdi vsaj dober začetek.