Batumi je prestolnica avtonomne pokrajine Ajara, ima subtropsko podnebje. Foto: EPA
Batumi je prestolnica avtonomne pokrajine Ajara, ima subtropsko podnebje. Foto: EPA
Batumi
Srce Batumi je obalno sprehajališče Bulvar. Podnevi ga 'zasedejo' družine in mladina, ponoči pa pari in žurerji (čeprav je poljubljanje v javnosti prepovedano). Območje je precej varno, največja nevarnost so žeparji. Foto: EPA
Batumi
Mesto je od prestolnice Tbilisi oddaljeno 350 kilometrov. Foto: EPA
Batumi
Ob domačinih je največ Rusov, Ukrajincev, Armencev in Azerbajdžancev. Foto: EPA

Preporod od slabih, luknjastih cest, v ponoči temo zavitih stavb, oporečne tekoče vode in podgan kot edinih gostov v najboljšem hotelu do bleščečih stavb, ki sestavljajo privlačno panoromo, je bil zelo hiter. To starodavno mesto s 180.000 prebivalci ob meji s Turčijo je odličen primer gruzijskega truda za oživitvi turizma, ki obljublja boljše življenje. V tej nekdanji sovjetski državi namreč vsak peti človek živi v revščini, piše ameriška agencija Associated Press.

Samo velika vlaganja prinesejo uspeh
Gruzijska vlada je v želji po zagonu turizma privabila mnoge tuje vlagatelje, tudi ameriškega nepremičninskega mogotca Donalda Trumpa, da so zgradili hotele, obnovili obstoječe zmogljivosti in si zamislili novo podobo mesta. Vse to spremlja intenzivna turistična kampanja, ki Gruzijo reklamira kot najbolj vročo turistično točko ta hip.

Obsežna kampanja poudarja tako gruzijske naravne lepote - Črno morje, kavkaške gore in starodavna mesta kot tudi bistveno sestavino njihove kulture - gostoljubnost. Če obiskovalec zavrne povabilo v hišo ali se ne želi usesti za leseno mizo, lahko močno užali svojega gostitelja. Podoben zaplet lahko nastane, če ne želi poskusiti kozarca gruzijskega vina.

"Na žalost v državi nimamo bogatih nahajališč naravnih bogastev. Nimamo nafte, plina ali česar koli, s čimer bi država na hitro lahko obogatela. Zato se moramo zanašati na svoj intelekt in na turizem," je dejal župan Batumija Robert Čkaidze. "Za nas je vsak gost izredno dragocen. Gruzijec vsakega tujca gosti kot Boga," je dodal.

"Čudež v Batumiju"
Ko se je z žametno revolucijo leta 2003 na predsedniški stolček zavihtel prozahodno usmerjeni Mihail Sakašvili, je turizem postal glavna gospodarska panoga. Danes k BDP-ju države prispeva 7,1 odstotka, medtem ko je bilo še leta 2004 to število 3,4 odstotka. Leta 2011 so gruzijska črnomorska mesta, smučišča v Gudauriju in Bakurianiju, vinorodna pokrajina Kaketi in druge turistične točke privabile 2,8 milijona turistov, kar je skoraj osemkrat več v primerjavi z letom 2004. Zaslužek od turizma se je s 176 milijonov dolarjev povzpel na uglednih 938 milijonov. V državi je sicer nedavno prišlo do spremembe na oblasti, saj naj bi novi premier postal milijarder Bidzina Ivanišvili, zato še ni jasno, ali tudi v njegovi strategiji turizem ostaja glavna gospodarska dejavnost.

Lokali, hoteli, butiki
Vlaganja v turizem se že kažejo v osveženi podobi Batumija - preobrazbo mesta nekateri imenujejo kar "čudež v Batumiju". Središče mesta bi danes zlahka zamenjali za katero koli zahodnoevropsko obmorsko mesto s čistimi, tlakovanimi ulicami, slikovitimi pogledi na bližnje vinograde, prijetnimi kavarnami in zanimivimi vodnjaki. Silhueto mesta obvladujejo hoteli priznanih mednarodnih verig, kot sta Sheraton in Hilton, mnogo stavb, kot je tudi 47-nadstropni Trump Tower, se še gradi. Ponoči pa se Batumi spremeni v mesto luči, osvetljene so celo palme, ki rastejo ob obalni promenadi.

Središče dogajanja je osrednji trg, na katerem se v nebo dviga urni stolp, in ki spominja na "piazze" italijanskih mest. V delu je tudi velik vodnjak, v katerem naj bi se pretakala čača, gruzijska vodka iz grozdja, ki bo v majhnih količinah brezplačno na voljo žejnim obiskovalcem. Ti lahko denar zapravljajo v množici butikov in si privoščijo celo lepotno operacijo. Restavracije kot po tekočem traku ponujajo tradicionalno gruzijsko jed, kačapuri - skorjast kruh v obliki čolna, v katerem je jajčni rumenjak, pomešan s stopljenim sirom in maslom.

Novi hoteli pomenijo tudi več tisoč novih delovnih mest, tudi za sveže diplomante, ki so končali fakulteto za turizem v Batumiju. Odličen podatek za državo, v kateri je stopnja brezposlenosti 16-odstotna.

Največ gostov iz nekdanjih sovjetskih republik
Čeprav nekateri dvomijo, da so uradne številke obiskovalcev v Batumiju le prenapihnjene, nihče ne more oporekati, da mesto dejansko oblegajo turisti. Največ obiskovalcev prihaja iz nekdanjih sovjetskih republik - Rusije, Ukrajine, Belorusije, Armenije in Azerbajdžana, a na ulicah je slišati tudi angleški in francoski jezik.

40-letna Oksana Dovrenova je s hčerko prišla na počitnice v Batumi in Kazahstana. Prvič sta bili na morju in presenečno ugotovili, da je morska voda ... slana. "Domačini so zelo prijetni, gostoljubni, resnično so nas veseli," je dejala med sončenjem na prodnati plaži. 29-letni Kitajec Ši Tang pa je prepričan, da se bo v Batumi, ki ga označuje za "evropsko mesto", še vrnil: "To je res lep kraj - čisto morje, lepa obala in veliko cerkev."

Domačini Batumiju ljubkovalno pravijo "mesto ljubezni", zato so se oblasti potrudile, da se obiskovalci med sprehodom spomnijo tudi na to. Tako so postavili kip moškega, ki kleči pred žensko z rdečim srcem v roki, 24 ur na dan pa je po zgledu Las Vegasa odprt matični urad, kjer si lahko na hitro obljubijo večno zvestobo.

Jedro urejeno, predmestje pa ...
Podobno kot pri mnogih turističnih krajih pa je podoba mesta povsem drugačna le nekaj ulic ven iz strogega središča. Tudi v Batumiju ni nič drugače, še vedno je veliko neobnovljenih ulic in napol porušenih hiš. Domačini povedo, da oskrba s tekočo vodo še ni povsem zanesljiva, povprečna mesečna plača v mestu pa je le 300 dolarjev. "Ljudje se še bojujejo za preživetje, a razmere se izboljšujejo iz leta v leto," je dejala domačinka, zdravnica Marina Soselia.

Za konec pa še en primer pregovorne gruzijske gostoljubnosti. Ko je neki taksist s krožnega ogleda po mestu pripeljal turista, mladi par, jima je dejal, da bo naslednjič pokazal tako lepe kraje, da sploh ne bosta želela zapustiti Batumija. Nasmehnila sta se, nato pa se je jezno oglasil sosednji taksist in dejal kolegu: "Zakaj pa jima nisi teh prelepih stvari pokazal že zdaj? Če bi jih, že zdaj ne bi želela oditi od tu!"