Slovenska policija je lani v tujino poslala 4.582 obvestil o kršitvi prekoračitve hitrosti. Foto: BoBo
Slovenska policija je lani v tujino poslala 4.582 obvestil o kršitvi prekoračitve hitrosti. Foto: BoBo
Podatke o vozilu v prekršku, ki so jih denimo zalotile nadzorne kamere, lahko policisti preverijo prek skupnega evropskega sistema Eucaris, ki omogoča preverjanje motornih vozil in njihovih dokumentov v državah EU-ja. Foto: BoBo

Prometni prekrški voznikov državljanov EU-ja, kot so prekoračitev največje dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, telefoniranje med vožnjo, vožnja skozi rdečo luč, ki so jih storili v drugih članicah EU-ja, so lahko že nekaj let sankcionirani, čeprav jim tamkajšnji organi pregona kazni niso izročili na mestu prekrška.

Podatke o vozilu v prekršku, ki so ga denimo zalotile nadzorne kamere, lahko policisti preverijo prek skupnega evropskega sistema Eucaris, ki omogoča preverjanje motornih vozil in njihovih dokumentov v državah EU-ja.

Prometni prekrškarji oz. lastniki vozila so nato lahko pisno, v njihovem jeziku obveščeni o prekršku in višini kazni, ki je zagrožena v državi, v kateri je bil storjen prekršek. V številnih državah EU-ja, tako kot v Sloveniji, je voznikom ob tem dana možnost, da plačajo le polovični ali znižani znesek kazni, če jo poravnajo v določenem roku.

Sistem tovrstnega čezmejnega pobiranja kazni je sicer precej nov. Na generalni policijski upravi pravijo, da so obvestila o prometnih prekrških, storjenih v Sloveniji, tujim prekrškarjem začeli pošiljati šele leta 2016 na podlagi direktive o lažji čezmerni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo cestnega prometa iz leta 2015.

Hrvaški dnevnik Jutarnji list je sicer svoje bralce prejšnji teden ohrabril, da obvestila o prometnih prekrških, storjenih v drugih državah EU-ja, lahko mirno zavržejo, ker so običajno poslana z navadno pošto in tako niso bila uradno izročena prekrškarjem.

Kot piše Jutarnji list, obvestila o prekršku nimajo velikega učinka, saj po njihovih informacijah hrvaška policija dobi od tujih prekrškarjev na podlagi obvestil plačanih manj kot desetino kazni. Slovenska policija je kot kaže pri tem uspešnejša.

Več kot 4.500 obvestil v tujino
"V letu 2016 smo na podlagi omenjene direktive v tujino posredovali 557 obvestil o kršitvi prekoračitve hitrosti. V 380 primerih so lastniki vozil plačali polovični znesek, v 8 primerih globe niso plačali v celoti (zamujen rok za plačilo polovičnega zneska), 4 zadeve so bile posredovane v izterjavo, ostale zadeve so še v reševanju (odprte zadeve). V letu 2017 smo na podlagi omenjene direktive v tujino posredovali 4.582 obvestil o kršitvi prekoračitve hitrosti. V 2.856 primerih so lastniki vozil plačali polovični znesek, v 6 primerih celoten znesek, v 42 primerih globe niso plačali v celoti (zamujen rok za plačilo polovičnega zneska), 40 zadev je bilo posredovanih v izterjavo, preostale zadeve so še v reševanju," pravijo na GPU-ju.

Nerešene zadeve so primeri, ko lastnik vozila ne plača globe na podlagi prejetega obvestila, čemur sledi izdaja plačilnega naloga ali ko je lastnik vozila pravna oseba in pred izdajo plačilnega naloga ugotavljajo odgovorne osebe pravne osebe. Kadar višina globe ne presega 70 evrov, pa izvršitev odločbe v drugih državah članicah ni mogoča.

Pri obvestilih o prekršku in plačilnih nalogih gre za poskus terjanja kazni neposredno od kršilca na temelju podatkov o registraciji vozila. Drug dolgotrajnejši korak pa je izterjava kazni po sodni poti. Le ta se posreduje pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice EU-ja. Izterjavo mora prekrškovni organ, denimo policija, vložiti na pristojno okrajno sodišče, ki nato vodi vse nadaljnje postopke za izvršitev denarne sankcije v tujini. V Sloveniji je za to pristojno celjsko okrajno sodišče.

Posledice nosijo prekrškarji
In kaj voznikom glede kazni za prekrške, storjene v tujini, priporočajo na slovenski avto-moto zvezi AMZS-ju? "Prometne predpise je treba spoštovati tako doma kot v tujini, kar pomeni tudi odgovornost za storjene prekrške in s tem povezane globe. V teh obvestilih je po našem poznavanju jasno navedeno, kakšne možnosti ima kršitelj: ali poravna globo in se s tem izogne nadaljnjim ukrepom ali pa globe ne poravna, kar seveda pomeni, da lahko tuja država izterja globo na osnovi čezmejne izterjave kazni prek pravosodnih organov slovenske države, če so za to izpolnjeni pogoji, pri čemer pa nastanejo stroški, ki jih mora poravnati kršitelj. Vsak kršitelj se sam odloči, kako bo ravnal, s čimer prevzema tudi vse posledice svoje odločitve," so za MMC povedali na AMZS-ju.