Za delo na soncu je nujna ustrezna zaščitna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače ter pokrivalo. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Za delo na soncu je nujna ustrezna zaščitna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače ter pokrivalo. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Delavci med malico v prijetni senci dreves. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Delavci bi morali biti glede dela na prostem bolj ozaveščeni o ukrepih, ki lahko zmanjšajo zdravstvena tveganja, poudarja Tanja Urdih Lazar. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Cestni delavci so pogosto izpostavljeni zelo visokim temperaturam. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Ifro, ki vodi lokal s hitro prehrano, pravi, da je vročina del njegovega posla. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
V lokalu pozimi zaradi toplote, ki jo oddajajo peči, ne potrebujejo ogrevanja, a se za klimo, ki bi jih hladila poleti, kljub temu ne odločijo. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Med malico v prijetni senci dreves, ki je verjetno prej izjema kot pravilo, delavci na vprašanje, kako težko je delati na vročini, pravijo, da so navajeni. "Delali bi tudi v Afriki, če bi nas tja poslali," se zasmeji eden izmed njih. V smehu odgovarjajo tudi na to, kakšen delovni urnik imajo. "Tega ne smemo povedati, to ni za v javnost," lahkotno odpravijo vprašanje, čeprav je dejstvo, da delajo krepko čez 8 ur dnevno, morda celo bolj problematično kot sama vročina. "Ob sedmih začnemo pa do štirih, petih, včasih tudi do šestih," vseeno pove eden izmed njih.

Zoran, ki opravlja nizka gradbena dela, pravi, da pogosto dela na soncu: "Poleti je malo hudo, ampak gremo malo več v senco, več vode spijemo in naredimo več odmorov, to je to." Pravi, da za vodo poskrbi tudi delodajalec in da jim, kadar delajo na odprtem terenu brez sence, postavi tudi šotore oziroma barake. Na vprašanje, ali s sodelavci kdaj merijo temperaturo, pri kateri delajo, pravi, da ne: "Včasih gledamo na telefonih, enkrat je bilo 36 stopinj Celzija," se spominja Zoran. Toda temperature, ki jih delavci preverjajo na telefonih, so temperature zraka, objavljene na spletu, do kam sežejo temperature na pregretem asfaltu, se Zoran in sodelavci niti ne sprašujejo. "Sopara je tista, ki te zmatra, ne moreš dihati, ampak gre," še doda Zoran, ki se po službi le še oprha, nekaj poje in se odpravi spat. "Ampak kaj hočeš, moraš delati," sklene.

Delavci na prostem izpostavljeni UV-sevanju
Tanja Urdih Lazar
s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v UKC-ju Ljubljana poudarja, da delo na soncu v poletnih mesecih lahko pomeni veliko tveganje za zdravje. "Tukaj so predvsem gradbeni delavci, cestni delavci, luški delavci. Pri zadnjih je težava močan odboj od vode, tudi ladje so svetlejše, tudi svetel pesek lahko še dodatno poveča moč sevanja," položaj v najbolj izpostavljenih poklicih opiše Urdih Lazarjeva.

Delo na prostem namreč pogosto vključuje daljšo izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju, ki je najpogostejši povzročitelj kožnega raka. "S kampanjo Varno delo na soncu bi želeli vplivati tako na delodajalce kot na delavce, da bi se zaščitili, da bi bilo tveganje za kožne bolezni, predvsem rakave, kot tudi za težave, ki jih lahko povzročijo visoke temperature, čim manjše."

Glede na podatke Onkološkega inštituta za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov pa vsako leto zaradi kožnega raka v Sloveniji tudi umre. "Kampanjo smo začeli na pobudo dermatologov, ki ugotavljajo povečano število kožnih rakavih obolenj zaradi sevanja UV-žarkov, za katere vemo, da povzročajo spremembe na koži," pojasni Urdih Lazarjeva in doda: "V Sloveniji ne znamo oceniti, kolikšen del kožnih bolezni bi lahko pripisali izpostavljenosti na delovnem mestu. V Avstraliji, kjer imajo veliko težav s temi boleznimi, pa ugotavljajo, da tisti, ki delajo na prostem, od 2,5- do 3,5-krat bolj tvegajo, da zbolijo za rakavimi kožnimi boleznimi, zaradi izpostavljenosti UV-sevanju, kot tisti, ki ne delajo na prostem."

Delo na prostem pri visokih temperaturah lahko povzroči številne akutne težave, kot so dehidracija, pregretje telesa, opekline in v najtežjih primerih tudi vročinsko kap. "Prejeli smo grozljivo fotografijo delavca, ki je po prvem dnevu dela na gradbišču po hrbtu dobil mehurje, velike za dlan. Poleg tega ni znal slovensko in si ni upal takoj k zdravniku, tako je še dlje, kot bi bilo potrebno, trpel hude bolečine."

V kiosku s hitro prehrano
Cestnim in gradbenim delavcem težke razmere priznava tudi Ifro, ki dela v kiosku s hitro prehrano, v katerem sta dve peči za goveji in piščančji kebab, žar plošča in še dve peči za bureke. V poslu je že 30 let, njegova družina pa se je s peko ukvarjala že v času Kraljevine Jugoslavije. "Pa mora biti vroče!" pravi Ifro, ki visoke temperature razume kot sestavni del svojega posla, in doda: "Človeški organizem potrebuje dva tri dni, da se navadi, potem pa se normalno prilagodi vročini."

8 ur – 8 litrov vode
V lokalu ima urejeno prezračevanje, klime pa ne: "Klima ne pomaga, ni mogoče, vroče – mrzlo, to ne gre, tudi v tujini tega ne uporabljajo." V odgovor na vprašanje, ali je v zadnjih letih bolj vroče, kot je bilo nekoč, odmahne z roko: "Včasih nismo imeli vse te tehnologije, aparatur, telefonov pa nismo vedeli, kako je vroče, a vročina je vedno bila. Mi smo postali malo bolj moderni in občutljivi," je prepričan Ifro, ki poleti med delovnim časom spije osem litrov vode. V njegovem lokalu se dela po osem ur na dan: "Po evropsko, to je edini fast food, ki je malo bolj evropski," se zasmeji in takoj zatem popolnoma resno doda, da potrebuje tudi čas za družino, zato si poleti vedno vzame tudi mesec dni dopusta.

Delo na soncu in vročini je nevarno
Delo na soncu in vročini je nevarno