Uredniški izbor
Švedski gozdarski strokovnjaki so Slovenijo obiskali z namenom, da se seznanijo s pristopi pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih uporabljajo slovenski gozdarji. Foto: Gozdarski inštitut Slovenije/Peter Železnik
50 odstotkov švedskih gozdov je v zasebni lasti posameznikov, 25 odstotkov jih je v lasti zasebnih podjetij, 14 odstotkov gozdov je v lasti javnih podjetij, trije odstotki so v lasti države. Preostalih 8 odstotkov je v rokah druge vrste zasebnih ali javnih lastnikov.
Clas Fries in Carl Appelqvist, švedska gozdarska strokovnjaka, se veselita nadaljnjega sodelovanja s slovensko gozdarsko stroko. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Švedska je med petimi vodilnimi izvozniki papirja, žaganega lesa in celuloze na svetu.
V Švedskih gozdovih 40 odstotkov lesne zaloge predstavlja smreka, 38 odstotkov rdeči bor in 12 odstotkov breza. Šest odstotkov je drugih listnatih dreves, trije odstotki lesne zaloge so odmrla drevesa, en odstotek je ameriškega obalnega bora.

Dodaj v

Na Švedskem lahko kampirate v zasebnem gozdu, a le za eno noč

Kako Švedi upravljajo svoje gozdove?
5. november 2018 ob 06:09
Ljubljana - MMC RTV SLO

Švedska in Slovenija skupaj s Finsko sodita med tri najbolj gozdnate države v Evropski uniji. Podnebje, sestava tal, prevladujoče drevesne vrste se med državama precej razlikujejo, skupne pa so jim vse pogostejše katastrofe, posledice podnebnih sprememb, ki pustošijo po gozdovih.

Skupna tako švedski kot slovenski gozdarski stroki sta tudi motiviranost za premišljeno upravljanje gozdov in intenziven znanstveni razmislek o prilagajanju gozdov na nove, toplejše podnebne razmere. Osemčlanska švedska delegacija je slovenske gozdove obiskala oktobra, za MMC sta o švedskih gozdovih, gozdarstvu in z njim povezanem gospodarstvu spregovorila gozdarska strokovnjaka Carl Appelqvist in Clas Fries.


Kakšno je bilo preteklo poletje za švedske gozdove?
Appelqvist: Poletje je bilo zelo sušno in vroče, imeli smo nekaj res hudih požarov. To poletje je bilo pravzaprav zelo slabo, pri obvladovanju ognja so nam priskočile na pomoč tudi druge evropske države. Težave smo imeli z regeneracijo gozda, saj je bilo vreme presuho in številne sadike, ki smo jih posadili, niso preživele.

Fries: Približno deset odstotkov sadik ni preživelo, a pri 15 milijonih sadik, kolikor jih posadimo na leto, je to kar veliko. Stanje je bilo najbolj kritično konec julija, ko je bilo vreme ekstremno suho, a zahvaljujoč pomoči drugih držav in dežju, ki se je sčasoma le pojavil, smo požare pogasili.

Je tako vroče poletje že posledica podnebnih sprememb ali se tovrstna poletja na Švedskem redno pojavljajo?
Fries: Statistike kažejo, da se povprečna temperatura v naši državi zvišuje. V zadnjih 25 letih se je povprečna temperatura zvišala za eno stopinjo, kar je precej.

Appelqvist: Vedno je težko reči, kaj pomeni eno poletje. Toda vemo, da so podnebne spremembe prisotne in mislim, da bodo taka poletja v prihodnosti vse pogostejša. Pojavlja se vse bolj toplo in suho vreme in na to se moramo pripraviti. To pomeni pripravljenost na večjo požarno ogroženost poleti. Zaradi vse milejših zim pa se moramo pripraviti tudi na to, da bodo dela v gozdu otežena. Zemlja v takih pogojih je vlažna in blatna in otežuje vožnjo forwarderjem in harvesterjem. Pričakujemo vse več vetrolomov in snegolomov. Najprej moramo biti sicer dobro pripravljeni za gozdne požare poleti, a moramo začeti tudi planirati sestavo gozdov za nove razmere.

Fries: Avgusta pred štirimi leti smo imeli res velik gozdni požar in po tistem smo se začeli resno pripravljati na takšne razmere. Kako zagotoviti boljšo organizacijo in sodelovanje med občinami, kako najučinkoviteje dodeliti sredstva, kako izboljšati usposobljenost gasilcev? Veliko dela na tem področju smo že opravili, veliko nas še čaka. Nekateri menijo, da bi morali spremeniti pristop v gozdarstvu in uvesti več listnatih gozdov. Kar pa v suši, kot je bila letošnja, ne bi niti malo pomagalo, saj je visoka požarna ogroženost na Švedskem trajala več kot mesec. V takem primeru je vseeno ali imaš v gozdnih sestojih smreko, bor ali listnata drevesa.

Ali na Švedskem morda že testirate tujerodne vrste dreves, ki bi lahko bile bolj odporne proti podnebnim spremembam?
Fries: Ne, nismo zasadili testnih nasadov tujih drevesnih vrst, čeprav nekateri menijo, da bi bile lahko določene tujerodne vrste odpornejše na toplejše podnebje. Vendar pri tem nekoliko oklevamo, saj uvajanje tujerodnih vrst predstavlja določeno tveganje. Če bi se uvajanja tujerodnih vrst vendarle lotili, bi morali to zelo dobro načrtovati, od manjših do večjih eksperimentov. Pa tudi to morda ni najboljši način. Za zdaj menimo, da je bolje, da usmerimo gospodarjenje z gozdovi k ustvarjanju bolj odpornih gozdov na različne ujme.

V smislu večje raznolikosti drevesnih vrst?
Appelqvist: Ja, to je stvar, ki jo želimo priporočiti lastnikom gozdov: da razporedijo tveganje in ne sadijo le smreke, temveč da uporabljajo različne vrste, ko pomlajujejo svoje gozdove, tako pridobiš mešane sestoje in bolj raznoliko gozdarstvo. Gre tudi za to, kako oblikuješ gozd, da so drevesa bolj stabilna, ko pridejo ujme. To so stvari, ki jih svetujemo lastnikom gozdov.

Koliko lastnikov gozdov je na Švedskem?
Appelqvist: Imamo 350.000 lastnikov gozdov.

Fries: V Sloveniji je povprečna površina lastniške gozdne parcele 2,5 ha, na Švedskem pa 45 ha. Pri nas imamo na jugu države manjše, na severu pa večje parcele.

Se vam zdi velika razdrobljenost gozdnih parcel problematična?
Fries: Pravzaprav gre za ideološko vprašanje. A menim, da se pri nas večina ljudi strinja, da je veliko število lastnikov gozdov dobro, saj je v tem že zajeta prerazporeditev tveganj. Zahvaljujoč pristojnim organizacijam so lastniki gozdov tudi dobro podkovani.

Appelqvist: Problem, ki ga imamo, je v tem, da nekateri lastniki ne živijo na svojih parcelah. Živijo npr. na jugu države, gozdno parcelo pa imajo na severu. Zgodi se nevihta, polomi drevja, lastniki, ki živijo na drugem koncu države, pa tega niti ne vedo. Nato pride lubadar, katerega populacija lahko zaradi podrtih dreves hitro naraste. Tu lahko nastane težava, če so lastniki gozdov premalo odzivni.

Kako zelo pomembni so švedski gozdovi za švedsko gospodarstvo?
Fries: Zelo so pomembni. S prihodki gozdarske industrije kupujemo nafto in elektroniko.

Appelqvist: Izvažamo stavbni les, celulozo za izdelavo papirja, papirne izdelke iz mehkega in grobega papirja za izdelavo paketov, kar je dandanes, ko je vse več spletnih nakupov, zelo donosno. Na Švedskem izdelamo tudi veliko papirnate embalaže za hrano. Celulozna in papirnata industrija sta v rokah zasebnih podjetij, a zaposlujeta ogromno ljudi in plačujeta davke. Po ekonomskem izračunu so prihodki te industrije enaki odhodkom za nafto in nakupom elektronike.

Kaj pa pohištvo?
Appelqvist: Pomembni so tudi za pohištveno industrijo, a ne tako zelo. Saj ta potrebuje predvsem trd les, česar pa nimamo tako veliko.

Katere drevesne vrste prevladujejo na Švedskem?
Appelqvist: Smreka in rdeči bor, seveda imamo tudi listavce, a jih je le 15 odstotkov, prevladujejo iglavci.

Ste po nekajdnevnem obiskovanju slovenskih gozdov opazili kakšne dobre prakse, ki bi jim bilo vredno slediti, ali kaj, kar bi nam predlagali v izboljšanje?
Appelqvist: Mislim, da sta si gozdarstvi na Švedskem in v Sloveniji precej različni. Tu pri vas je precej drugačen teren, drugačna gozdna tla. Mislim, da s svojimi gozdovi dobro ravnate, kakor mi dobro ravnamo s svojimi. A na Švedskem potrebujemo nekaj sprememb in mislim, da se lahko nekaterih stvari naučimo od vas in jih prenesemo na Švedsko, da bi svoje gozdove razvili v smislu raznolikosti. Razmišljamo o dolgoročnejšem projektu, skozi katerega bi sodelovali in se učili drug od drugega.

Fries: Mi svoje gozdove upravljamo popolnoma drugače kot vi, a to je predvsem zaradi zelo drugačnih pogojev. Že biološko gledano v naših gozdovih prevladujejo določene vrste, pri vas pa druge. A dobili smo kar nekaj navdiha. Ne toliko v smislu, kako upravljati gozdove, ampak kako zagotoviti učinkovitejše upravljanje. Pri nas je v gozdarstvu manj ljudi in opravijo manj dela.

Appelqvist: Drži, pri vas je v gozdarstvu zaposlenih več ljudi, Zavod za gozdove svetuje lastnikom gozdov in načrtuje upravljanje gozdov. Na Švedskem morajo lastniki za tovrstno načrtovanje plačati, hkrati pa k načrtovanju niso obvezani. Zato mislim in upam, da bomo nekatere stvari, s katerimi smo se seznanili, uporabili na Švedskem, čeprav je naš položaj precej drugačen.

Kako odprti so vaši gozdovi za kampiranje, turiste, športne aktivnosti?
Appelqvist: Naši gozdovi so zelo odprti, lahko greš v gozd in počneš, kar želiš. Tudi v zasebnem gozdu lahko postaviš šotor, a le za eno noč. Na enem mestu torej ne moreš ostati za vedno, za eno noč pa lahko. Dovoljeno je nabiranje jagodičevja in gob. Lov pa je rezerviran za lastnika gozda, torej na svoji gozdni parceli lahko loviš in ribariš.

Fries: Če si lastnik gozdne parcele, potem imaš pravico do lova in ribolova. A večinoma se lastniki povežejo v večja združenja in lovijo in ribarijo skupaj, posledično tudi na večjem območju.

Ali poznate pri izkoriščanju gozdnih dobrin kakšne omejitve?
Fries: Ne, nabirate lahko katere koli gobe in gozdne sadeže, kolikor jih želite. Lahko jih tudi prodajate. Večino gozdnih sadežev, rekel bi okoli 80 odstotkov, v švedskih gozdovih poberejo tujci. Večinoma prihajajo iz Ukrajine, Rusije in Poljske in jih nato prodajajo.

Appelqist: A to ne predstavlja nobenega problema, to je dovoljeno. Vsi se po gozdu lahko sprehajajo svobodno. Ne smete pa povzročati škode. Ni dovoljeno lomiti vej z dreves, za to bi morali vprašati lastnika, ali vam dovoli nalomiti veje in z njimi zakuriti ogenj. Če pa s tal poberete veje, ki so že odmrle, potem je to v redu, ne smete pa poškodovati drevesa. Naš zakon pravi, da imajo vsi ljudje pravico obiskati gozd in ga "uporabljati", dokler ne povzročajo škode lastniku gozda.

Fries: Želel bi še poudariti, da je na Švedskem pobran zelo majhen delež gozdnih sadežev, kljub številnim nabiralcem. Zato ne poznamo nobenih omejitev glede količine.

Oktobra je v okviru priprav bilateralnega projekta, ki ga koordinira Peter Železnik z Gozdarskega inštituta Slovenije, naše gozdove obiskala delegacija švedskih gozdarjev. Osemčlanska skupina gozdarskih strokovnjakov iz druge najbolj gozdnate države v Evropi je obiskala tretjo najbolj gozdnato državo z namenom, da se seznanijo s pristopi pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih uporabljajo slovenski gozdarji. Med drugim so si ogledali Pahernikove gozdove in najvišjo smreko v srednji Evropi. Skupino gostov s Švedske so sestavljali strokovnjaki tamkajšnje agencije za gozdove, gozdarskega inštituta, državnega podjetja Švedski gozdovi in Fakultete za gozdarstvo Univerze za kmetijske znanosti (SLU).
Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
Seneca
# 05.11.2018 ob 07:48
Verjamem, da ni na Švedskem nič narobe s tem kampiranjem v tujem gozdu, kajti njihova mentaliteta ne dovoli, da bi za seboj pustili smeti in uničeno floro!
paver
# 05.11.2018 ob 06:48
Ja,Švedi so bolj strpni od nas.
Rotty
# 05.11.2018 ob 08:09
Me zanima, kako bi vi nelastniki gozda gledali na to, da bi vam nekdo kampiral ali se sprehajal na vrtu za hišo? 113 bi bila klicana v eni minuti! Ne vem zakaj mislite, da je vse naše in da se lahko da vse, dokler ni na vašem....aja socialistična mladina.
tinkamarinka
# 05.11.2018 ob 10:22
Hoja po travnikih ne moti nobenega kmeta do sredine marca, ko je trava pokošena in pospravljena, ter jeseni po zadnji košnji (razen, če hodijo horde čez, potem je to drugom ker pol trava ne raste več)
Problem pa je, da ljudje nimajo občutka in se z veseljem sprehajajo po travi višji od kolen, še boljša pa je ona do pasu ali čez. Visoka trava je tudi najbolj všeč lastnikom kužov, saj se le ti fajn zabavajo v njej, ko jim mečejo palico. Prav tako se radi v visoki travi skrivajo otroci, v hribih pa ni lepšga, kot če se julija s kolesom spustiš po cvetočem travniku, po možnost vsak v svoji liniji. In te stvari kmetom dvignejo pritisk.
Prav tako so ljudje, ki svoje otroke učijo kako lepo je hoditi po njivi zrele pšenice - tako dobiš res fascinantne posnetke, ali skrivanja med koruzo. Prav tako za določene ni noben problem si v ekstenzivnem sadovnjaku nabrati kakšnega jabolka, sliv ali hruške. Tudi jeseni sprehod čez vinograde je fantastičen, spotoma pa se marsikdo naje še sladkega grozdja (kot škorci)

In vse to zgoraj našteto se dogaja vedno pogosteje. Prosti prehodi čez gozdove, njive, travnike in pašnike pred leti niso bili problem, ker so se ljudje znali obnašati, sedaj se pa ne znajo več in sprožajo konflikte.
alah
# 05.11.2018 ob 09:23
Meni se zdi logično, da lahko prečkaš kmetijsko zemljišče, v kolikor ne delaš škode. Tek na smučeš po zasneženih njivah nikomur ne škodi. Posamični prehod nizke trave ali koruznega polja tudi ne. Prehod čez zeljnato njivo, sveže posejano pšenico ipd. pa je logčino sporno, saj se na ta način uničuje pridelek.
Seneca
# 05.11.2018 ob 07:52
@pozitivc, če bi ti bil lastnik gozda bi verjetno celo vabil horde obiskovalcev v svoj gozd, kajne?
alah
# 05.11.2018 ob 09:36
luckyss

Jaz ti govorim o konfliktu prostega prehoda zasebnih zemljišč, ti pa meni o migrantih, muslimanih, pa o Levici... Jao bože...
pozitivc
# 05.11.2018 ob 07:25
združenje slovenskih lastnikov gozdov bi pa zdj rado neki doseglo da imajo oni eksluzivno pravico uporabljat njihov gozd, ker bo kao obdavčen z 0,00001% ( na pamet) nepremičninskrga davka :)
alah
# 05.11.2018 ob 09:30
luckyss

Urejenih, ograjenih in označenih zemljišč se izogibam, ker cenim zasebnost lastnikov. Ampak takih zemljišč je malo. Ne želim pa si, da bi Slovenija postala država ograj in prepovedi, da bomo lahko hodili v naravo samo še v narodne parke, kot v Ameriki, ne da bi te ustrelili.
luckyss
# 05.11.2018 ob 09:06
@Wasabi
Očitno ne ločiš med gozdom in kmetijskim zemljiščem (njiva, travnik, vinograd, sadovnjak)...
Tam nimaš kaj iskati in ti lahko kakšen kuža povsem legalno "umeri hlače" .:))
Wasabi
# 05.11.2018 ob 08:59
Ne vem iz kašnega čudnega okolja prihajaš, je pa menda logično, da ne smeš tacati po poljih in travnikih..?!

Nič ni logično. Na Švedskem lahko celo kampiraš na taki parceli, ne samo vandraš;) A nisi prebral članka?

Nelogično je, da ima nekdo v lasti ne vem kakšne hektarje gozda za brezveze. Kot bi imel v lasti 5 hektarov Jadranskega morja. To je logično samo desničarskim frikom, ki mislijo, da je point vsega privatna lastnina.
neskafe
# 05.11.2018 ob 10:24
Sam kot lastnik nekaj gozda me ne bi motilo če bi kdo kampiral v mojem gozdu... Ampak da bom potem pobiral smeti za njem to pa ne gre... Država naj zagotovi nadzor pa da lastniki gozdov ne bodo imeli zaradi tega dodatnega dela... si predstavljate kampira neka druzina ok... sam naj imajo s sabo tudi prenosni WC pa da počistijo za sabo.... Torej moral bi obstajat nek portal kjer bi družina ki zeli kampirati najavila mesto... in če bi lastnik gozda ugotovil nepravilnosti bi sledil ogromen štraf...

Da pa kmet npr. posadi na njivo neke rastline ti mu jih pa potacas pa seveda ne gre
sfc strelovod
# 05.11.2018 ob 10:04
Oni so izvozniki celuloze, papirja ... skratka polizdelkov ali izdelkov, ki se jih iz iglavcev sploh da neredit.

Pri nas gre pa nekako takole. Postavit žičnico, naredit golosek in vse skupaj odpeljat v IT ali Avstrijo. Skratka surove Hlode. Nekaj tisoč kubikov lesa, tudi kvalitetnega bukovega, češnje, hrasta, jesena...gre dnevno v tujino. Največji naravni dar v Sloveniji nismo sposobni pretvorit v nek izdelek in ga malo bolje prodat. Krivda je tudi na strani države pa vendar bi dal krivdo vsek starim kapitalistom ki so v stečaj potisnili veliko lesnih obratov...večjih kot je Meblo ter tudi malih privat podjetji je zaprtih.
Wasabi
# 05.11.2018 ob 09:16
luckyss,

sem spregledal, po gozdovih se lahko sprehajaš, četudi so v zasebni lastni. Da bi pa nekdo hodil po poljščinah mi je pa čisto mimo, saj taki kreteni verjetno ne obstajajo? Prej bi jih pokradli, če že.
luckyss
# 05.11.2018 ob 08:51
"Če se ne motim, to velja tudi pri nas za gozdove in kmetijske površine? Jaz velikokrat vandram izven poti, pa se občasno zgodi (bolj redkost kot pravilo), da me s kakega travnika lastnik spodi. Morda kdo ve, kako je to pravno urejeno? Kako je s kmetijskimi površinami, ki segajo do dvorišča hiš, se lahko prosto sprehajaš, ali ne, kje je meja?"

Da ti ne bo kdo "vandral" po ženi...
Ne vem iz kašnega čudnega okolja prihajaš, je pa menda logično, da ne smeš tacati po poljih in travnikih..?!
21.12.2012
# 05.11.2018 ob 06:25
ja, pri njih lahko kampiraš tudi pred tujo hišo, samo ne čisto blizu, ne smeš motiti
alah
# 05.11.2018 ob 10:07
luckyss

Zakon hvala bogu ni na tvoji strani. Povej raje, koliko kmetijskih zemljišč sploh imaš in kdo ti jih ogroža, da si tako posesiven. Da bom razumel, kaj te tare.
damjanl
# 05.11.2018 ob 09:30
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), 5. člen:

Pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča) mora na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti drugim čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi ter dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda.
Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča oziroma pridelka v skladu s predpisi.
alah
# 05.11.2018 ob 09:15
Tole sem zasledil na enem blogu:

Osebam, ki niso lastniki kme­tijskih zemljišč, je kljub dejstvu nelastništva dovoljeno stopi­ti na tujo nepremičnino. Prost prehod čez nekatera kmetijska zemljišča ureja Zakon o kme­tijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 55/03), in sicer v 5. členu določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporab­nik kmetijskega zemljišča drugim osebam na neobdelovalnih kmetijskih ze­mljiščih dopustiti čebelarjenje, lov, rekreativno nabi­ranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostora­stočih rastlin, gob in prostoživečih živali in prosto gibanje.
Wasabi
# 05.11.2018 ob 08:55
50 odstotkov švedskih gozdov je v zasebni lasti posameznikov, 25 odstotkov jih je v lasti zasebnih podjetij, 14 odstotkov gozdov je v lasti javnih podjetij, trije odstotki so v lasti države. Preostalih 8 odstotkov je v rokah druge vrste zasebnih ali javnih lastnikov.


Ja kaj pa cerkev? Morda kdo ve, koliko % gozdov v Sloveniji ima v lasti cerkev? Da malo spregledamo, zakaj tako zaostajamo za Švedi.;)
stratocaster
# 05.11.2018 ob 08:29
Ko govorimo o strpnosti Švedov. Kakor kateri. Jih je več vrst.
Skippy
# 05.11.2018 ob 08:13
Ja,Švedi so bolj strpni od nas.

Pri nas ljudi moti, če celo kdo v avtodomu prespi na urejenem parkirišču. Pač bolan narod.

Verjamem, da ni na Švedskem nič narobe s tem kampiranjem v tujem gozdu, kajti njihova mentaliteta ne dovoli, da bi za seboj pustili smeti in uničeno floro!

A pri nas pa? Pa govoriš o Švedski, državi, kjer so iztrebili veliko večino velikih zveri.
alah
# 05.11.2018 ob 07:01
Naš zakon pravi, da imajo vsi ljudje pravico obiskati gozd in ga "uporabljati", dokler ne povzročajo škode lastniku gozda

Če se ne motim, to velja tudi pri nas za gozdove in kmetijske površine? Jaz velikokrat vandram izven poti, pa se občasno zgodi (bolj redkost kot pravilo), da me s kakega travnika lastnik spodi. Morda kdo ve, kako je to pravno urejeno? Kako je s kmetijskimi površinami, ki segajo do dvorišča hiš, se lahko prosto sprehajaš, ali ne, kje je meja?
luckyss
# 05.11.2018 ob 09:23
In spregledal si neko malenkost..na neobdelovalnih kmetijskih ze­mljiščih [/b.
Travniki in njive so obdelovane površine...
FancyBoy
# 05.11.2018 ob 09:18
Ah....Svedska. Dalec so oni pred nami. Samo sanjamo lahko tako drzavo.
luckyss
# 05.11.2018 ob 09:13
@čik
Tudi po pravkar pokošenem travniku ali zorani njivi se ne smeš sprehajati brez dovoljenja lastnika..
sportivko
# 05.11.2018 ob 08:26
"Na Švedskem lahko kampirate v zasebnem gozdu, a le za eno noč"

V Sloveniji lahko kampirate v zasebnem gozdu, a le tam, kjer lastnik nima puške.
malikaliber
# 05.11.2018 ob 07:02
Če se narediš francoza pa lahko podaljšaš kampiranje...
kislec
# 05.11.2018 ob 20:11
" Meni se zdi logično, da lahko prečkaš kmetijsko zemljišče,..."

alah, zate en nasvet v obliki (zelo starega) vica:
Meščan vpraša kmeta: "Prosim, a smem prečkati ta ograjeni pašnik? Bi rad ujel vlak ob 11h...
Kmet: "Lahko - če vas bo bik opazil, pa boste ujeli že tisti vlak ob 10h...
luckyss
# 05.11.2018 ob 10:33
@tinkamarinka...pri nas prosto kampiranje v naravi ni dovoljeno ali celo kurjenje tabornega ognja...
čik
# 05.11.2018 ob 09:07
@alah
pozabi na pravno urejeno.ne moreš po travniku hodit (razen će je bilo glihkar pokošeno) in kmetu travo pohojat.
tinkamarinka
# 05.11.2018 ob 13:37
Mislim no: Vsak lahko kupi gozd. začetna cena je od 0,20 - 0,90 €/m2

Vse ponudbe o prodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč so objavljene na oglasnih deskah, kjer visi 30 dni. Predkupno pravico ima sosed, potem SiDG ali Sklad kmetijskih zemljišč, pol pa je že vsak posameznik, ki lahko kupi. Ne morete takih bedarij objavljat no, vsaj osnove prej poglejte.

PS. nisem lastnik
KovacevaKobila
# 05.11.2018 ob 12:01
@pozitivc, če bi ti bil lastnik gozda bi verjetno celo vabil horde obiskovalcev v svoj gozd, kajne?

Nič ni bolj absurdnega, kot je besedna zveza 'lastnik gozda'.

Na osnovi česa si človek lasti gozd? Na osnovi zakonov, ki jih je napisal človek? Ker je človek na vrhu prehranjevalne verige? Mi lahko ponudite en sam razlog, ki ne zveni kot popoln birokratski absurd ali prazgodovinska logika?

Nadalje: če si lahko lastiš gozd in živali v njemu, me zanima, zakaj si ne moremo lastiti življenja drugih ljudi? Ker je to narobe oz. moralno nesprejemljivo?

In če to logiko apliciramo v obratno smer: zakaj moralni pomisleki, na temelju katerih zavračamo suženjstvo in ostale oblika lastenja človeških življenj, ne veljajo za gozd in živali oz. za druga živa bitja?

Na tem planetu smo podnajemniki, ne pa lastniki. Ena od največjih zablod človeštva - ki povzroča okoljsko devastacijo, izumiranje živali, klimatske spremembe itn. - je naše nebulozično prepričanje, da je planet naša 'lastnina'.
JoeM
# 05.11.2018 ob 11:12
Ne primerjat Švedsko in Slovenijo. Kot bi primerjal hruške in jabolka. Na Švedskem ko greš na pohod (sploh v prostranih gozdovih na severu) enostavno moraš nekje prespat v gozdu. Razdalje do naslednjih naselij so ogromne v primerjavi z nami. Zato tudi dovolijo taborjenje eno noč na eni lokaciji. Pri nas v 8-ih urah ziher naletiš na dve vasi in 10 hiš. Ni potrebe po kampiranju.
DXM
# 05.11.2018 ob 13:31
Kako pa nekdo postane lastnik gozda? A zato ker ti je nek fevdalec 1000 let nazaj nekaj "podaril" in si mu služil si sedaj opravičen pred vsemi ostalimi do konca sveta? Lastniška pravica na gozdu je zgrešen pojem. Gozd bi moral biti nacionaliziran in upravljan s strani države. Tisoči kvadratnih kilometrov zemlje, milijarde kubičnih metrov lesa, narod pa nategujemo z 1500-4000 evri na kvadrat za stanovanje in 70 evri na kubik lesa? Sramota.
tinkamarinka
# 05.11.2018 ob 13:24
V Sloveniji je 75 % gozdov v zasebni lasti, 22 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo lažje, kakovostno, strokovno in ekonomičnejše gospodarjenje z gozdom.

Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,5 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po zadnjih podatkih je tako v Sloveniji že 313.000 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 461.000 gozdnih posestnikov.

Vir ZGS
pohorjezeleno
# 05.11.2018 ob 11:11
Razlika med Švedsko in nami je predvsem v tem, da lastniki lahko sami upravljajo z divjadjo, ki se redi v njihovih gozdovih. Pri nas pa divjad dela škodo na drevju, prijaviš škodo in potem lovske družine jamrajo, da ni denarja. Niti košute ti ne dajo, ker si jih med sabo razdelijo za mali denar. Redijo tudi neavtohtono veliko divjad, ki dela največ škode, redijo pa samo zaradi lastnega ega, da lahko streljajo za trofeje.
Glede lesne industrije pri nas pa je v večini kriva država. Namreč v 90. letih niso imeli odgovora na dumpinške cene iz Avstrije, ki so namerno uničevale žage v Sloveniji. Sedaj pa so nekaj tudi kriva združenja predelovalcev lesa, ker nasprotujejo tujemu kapitalu, da bi zgradil velike žage. Ne razumejo, da bodo davki vseeno ostali v Sloveniji, in tudi konkurenca ne bodo, ker naši žagarji lahko žagajo majhne količine za potrebe gradbeništva, kar ena velika industrijska žaga ne more.
neskafe
# 05.11.2018 ob 10:40
Pri nas je 95% ljudi ki spoštujejo tujo lastnino in odgovorno ravnajo torej ne puščajo smeti ne delajo škode kvečjemu se kakšno smet za komu poberemo... Problem je tistih 5% ki nimajo odnosa do teh stvari.. Problem je tudi ker bi hitro prišlo tudi do izkoriščanja vemo da si določene skupine hitro prisvojijo kakšno zeljišče za svoje.... Če bi država naredila red in nadzor... Torej da bi poskrbela kot zaščitnik tuje lastnine bi bilo zelo ok da bi se lahko kampiralo pa se kaj..

Ampak vemo kako to gre, država bi se izgovarjala premalo nas je ne moremo izvrsevati nadzora itd... Kam pa naj gredo ti ljudje zdaj ki so se naselili td...Vso breme bi bilo na lastnikih zemljišč...

Pri nas ne deluje samo korenček ampak tudi palica
luckyss
# 05.11.2018 ob 10:22
@alah
Tipična hribovska družinska kmetija precej majhna (nekaj več kot 6 ha)....
Seveda nikoli ne bo povrnila vloženega, bomo pa samooskrbni v primeru kakšnih večjih nepredvidenih dogodkov ;(
Ti temu praviš posesivnost ?!
Jaz pa pravim, da tudi ti ne bi bil ravno vesel, če bi se hotel "malo peljati" s tvojim avtom in bi morda celo predlagal, da ga prej opereš ....;)))
luckyss
# 05.11.2018 ob 09:29
Alah...prečkaš lahko le pašnik, pa še to le, če ne boš vznemirjal ovc inpašnik ni ograjen ;)
Na njivah pa imajo mnogi posejano ozimna žita, torej ni prehoda..
luckyss
# 05.11.2018 ob 09:20
@alah
Zaradi mene se lahko pojaviš na mojem travniku, vendar ne vem kako se bosta zmenila z mojim "kužijem"...;)
hehet
# 05.11.2018 ob 13:49
@Trubadur bomo pa potrebovali kakšen statističen podatek na ta levo-populistični slogan.
ZETAC
# 05.11.2018 ob 11:38
Po ekonomskem izračunu so prihodki te industrije enaki odhodkom za nafto in nakupom elektronike.
Zelo zanimiv podatek, kaj pa pri nas? Raziskovalni novinarji, ki ste na naši plačilni listi, malo se potrudite še za kakšen podatek, da bomo lahko bolj realno primerjali naš sistem z njihovim.
jales
# 05.11.2018 ob 11:35
eni bi kar po travnikih tacal.... Travnik ni zelenica in tudi, če je trava pokošena, s hojo ustvarjamo steze, kar pomeni manj pridelka. Vam gozdovi niso dovolj????
O njivah pa sploh škoda govorit, tudi čez koruzo nimaš kaj tacat brez dovoljenja, ker nikoli ne veš kakšen posevek se še lahko skriva med vrstami.
hehet
# 05.11.2018 ob 11:29
Se vam zdi velika razdrobljenost gozdnih parcel problematična?
Fries: Pravzaprav gre za ideološko vprašanje

Šved takoj opazi nekaj, kar večini Slovencev ne uspe, ker po vseh teh desetletjih še vedno verjamejo, da je Država njihova skupnost in ne oblastna struktrura (kar na koncu dneva tudi je).

Zatorej so na Švedskem gozdovi v lasti ljudi, lastnikov, pri nas pa so ali "naši", ali pa "od klerofašistov".
HOR
# 05.11.2018 ob 22:15
"...Ali na Švedskem morda že testirate tujerodne vrste dreves, ki bi lahko bile bolj odporne proti podnebnim spremembam?
Fries: Ne, nismo zasadili testnih nasadov tujih drevesnih vrst, čeprav nekateri menijo, da bi bile lahko določene tujerodne vrste odpornejše na toplejše podnebje..."


!!??
Pa, kakšne tujerodne vrste...!!??

Ravno zaradi tujerodne vrste - hitro rastočega (in hitro gorljivega...) bora s katerim so komercialno pogozdovali na račun listavcev imajo večje probleme z gozdnimi požari. Švedi imajo z gozdom pravzaprav isti osnovni problem, kot Slovenija saj so komercialno pogozdovali z iglavci in spremenili avtohtono strukturo gozda, kjer je bilo prvotno več listavcev. Potrebno se je le vračati v smeri osnovne avtohtone strukture gozda (ne pa k tujerodnim vrstam...) - kar pa kakopak ni tako komercialno profitabilno...

Skratka Sloveniji in Švedski skupne vse pogostejše katastrofe, ki pustošijo po gozdovih.sploh niso prvenstveno le posledice podnebnih sprememb pač pa človeškega poseganja v naravno avtohtono strukturo gozda...
Pa še podnebne spremenbe same so lahko v veliki meri posledica prav človeškega poseganja v gozd...
HOR
# 05.11.2018 ob 21:55
"...Nekateri menijo, da bi morali spremeniti pristop v gozdarstvu in uvesti več listnatih gozdov. Kar pa v suši, kot je bila letošnja, ne bi niti malo pomagalo, saj je visoka požarna ogroženost na Švedskem trajala več kot mesec. V takem primeru je vseeno ali imaš v gozdnih sestojih smreko, bor ali listnata drevesa..."

!!??
Kar strokovno sploh ne drži (nestrokovna izjava...!!!) saj se požar predvsem v borovem gozdu širi mnogo hitreje (tudi 80 metrov na minuto), kot v listnatem. Dodatno gre za nenaravno velike (ekonomsko pogozdovanje) strnjene nasade, ki omogočijo razširjanje ognja na večjih površinah.
Borov les vsebuje precej zelo gorljive smole (kolofonija), ki ustvarja visoke temperature gorenja, enako iglice, ki v šopih padajo na tla in še bolj pospešujejo gorenje podrasti in grmičevja ter še tako pospešijo požar. Zato borov gozd bolj intenzivno in hitro gori in ga je tudi precej težje pogasiti ali omejiti in zaustaviti požar, kot pa v listnatem gozdu.

Zamenjava avtohtonih listavcev z več iglavci kar se je zgodilo tudi na Švedskem (in v Sloveniji) pa lahko vpliva (zelo verjetno) tudi na bližnje lokalne in daljne klimatske ali vremenske spremembe in lahko povzroči (verjetno) tudi segrevanje ozračja ali pa tudi več padavin in še kaj...

Suho vroče poletje (ali klimatska sprememba) je samo eden od faktorjev za razvoj požarov. K obsegu in pogostnosti pa bistveno prispevajo zraven zgoraj opisanih človešjih faktorjev ( pogozdovanje) še direktni vplivi ljudi z iniciranjem požarov na različne načine...
tinkamarinka
# 05.11.2018 ob 13:30
sfc strelovod - ali lahko prosim navedeš lokacijo, kje v Sloveniji se dela goloseke? Ker v zakonu o gozdovih je golosek že površina večja 0,5 ha.
Pa ne površin od lanskega vetroloma navajati, ker tam ni bilo načrtovano
Trubadur
# 05.11.2018 ob 12:29
50 odstotkov švedskih gozdov je v zasebni lasti posameznikov, 25 odstotkov jih je v lasti zasebnih podjetij, 14 odstotkov gozdov je v lasti javnih podjetij, trije odstotki so v lasti države. Preostalih 8 odstotkov je v rokah druge vrste zasebnih ali javnih lastnikov.

Slovenija:
90% ima v lasti rimokatoliška cerkev
ZETAC
# 05.11.2018 ob 12:02
Švedi so očitno kar nekaj pobrali od nas, so se pa tudi (spretno) izognili odgovoru na vprašanje, kaj bi priporočili nam pri gospodarjenju z gozdovi.
Mogoče, ni pa tudi nujno, da so režimski novinarji napisali vse, kar sta Šveda povedala.
Kazalo