Kranjskogorsko smučišče pod Vitrancem že težko čaka povezavo na vrh. Foto: MMC RTV SLO
Kranjskogorsko smučišče pod Vitrancem že težko čaka povezavo na vrh. Foto: MMC RTV SLO
Kranjskogorski župan Janez Horvat
"Po idealnem scenariju bi se z vrha Vitranca lahko spet smučalo že leta 2020," pravi kranjskogorski župan, ki dodaja, da bi se omenjeno smučarsko progo z vrha nato lahko poleti uporabilo tudi kot traso kranjskogorskega kolesarskega parka, ki že zdaj domuje pod Vitrancem. Foto: MMC RTV SLO
Spodnja postaja bo stala na mestu zdajšnje stare žičnice Preseka, ki leži med štirisedežnicama Vitranc 1 in Dolenčev Rut. Foto: MMC RTV SLO

Ljubljana ve, da je ta gondola velik potencial in je pomembna tudi za slovenski turizem, ne le za Kranjsko Goro.

Župan Janez Horvat
Pogled na Vitranc iz Čičar in Bezja. Foto: MMC RTV SLO
V Kranjski Gori vse bolj stavijo tudi na poletni turizem. Foto: BoBo

Julija lani smo poročali, da je družba Skiways postala novi večinski lastnik RTC-ja Žičnice Kranjska Gora in da je za nove lastnike kranjskogorskih žičnic gondola na vrh Vitranca prioriteta in da jeseni pričakujejo že gradbeno dovoljenje.

Jesen 2017 je mimo, iz Zgornjesavske doline pa nobenih novic, zato smo kranjskogorskega župana Janeza Horvata povprašali, kako - in če sploh - napreduje projekt.

Spodnja postaja na mestu starega "sidra"
"Stvar smo vsaj toliko premaknili, da smo pridobili soglasja vseh lastnikov zemljišč - od teh, ki so v lasti zasebnikov, do tistih, ki pripadajo Agrarni skupnosti Kranjska Gora in Cerkvi,"
je pojasnil.

Projektant zdaj na zahtevo novega lastnika kranjskogorskih žičnic, družbe Skiways, preoblikuje prvotne načrte za spodnjo postajo gondole. Ugotovili so namreč, da potrebujejo čim več prostora v spodnji etaži objekta - za pomožne servisne prostore, izposojevalnico opreme, gostinstvo, predvsem pa za stranišča, katerih pomanjkanje je trenutno na tamkajšnjem smučišču res zelo pereč problem.

Kje pa bo potekala trasa nove gondole? Spodnja postaja bo stala na mestu zdajšnje stare žičnice Preseka, ki leži med štirisedežnicama Vitranc 1 in Dolenčev Rut, ki jo bo gondolska jeklena vrv na poti na vrh Vitranca tudi križala. Vse kranjskogorske žičnice, razen Preseke, bodo tako kljub novemu projektu ostale nedotaknjene.

Zgornja postaja bo na samem vrhu 1600 metrov visokega Vitranca, gondolska pot bo imela sedem stebrov, kabel bo dolg 1800 metrov, vlekel pa bo od 22 do 25 kabin, v katerih bo prostora za 10 ljudi, zmogljivost krožno-kabinske žičnice bo tako do 1000 oseb na uro.

Finančna ocena projekta je osem milijonov evrov.

Gradbeno dovoljenje za smučarsko progo že izdano
Toda, ali nova gondola pomeni zgolj lažji dostop do čudovite razgledne točke na alpski raj ali pa se bodo lahko ljubitelji belih strmin spet spuščali tudi s samega vrha Vitranca tako kot že nekoč?

Najvišja točka kranjskogorskega smučišča je zdaj namreč na 1295 metrih nadmorske višine, kjer se s podkorenske strani začenja tekmovalni poligon. V preteklosti se je že dalo smučati tudi tistih 300 metrov višje, a proga ni v uporabi že od 80. let prejšnjega stoletja.

Zato so ob novici, da se pripravlja nova gondola, številni opozorili, da to še ne pomeni smučanja z vrha Vitranca, kamor je nekoč vodila enosedežnica, saj gre za dva ločena projekta, ki potrebujeta tudi ločeni dovoljenji.

A župan pojasnjuje, da je bilo gradbeno dovoljenje za obnovitev t. i. Družinske proge, kot so ji nekoč dejali, izdano že pred petimi leti, ko so načrtovali, da bodo staro enosedežnico Vitranc 2 zamenjali s štirisedežnico.

Z vrha Vitranca je bila speljana še ena proga, zelo strma in nevarna, ki je vodila neposredno na podkorensko strmino, poseka je vidna še danes. Po zagotovilih družb, ki se ukvarjajo z izdelovanjem smučarskih prog, bi se v prihodnosti dala sanirati tudi ta, trenutni načrt pa najprej predvideva obnovo obvozne Družinske proge, pravi Horvat.

Sprva so želeli štirisedežnico
Toda če je bilo gradbeno dovoljenje za obnovo proge izdano že pred petimi leti, bi se lahko z vrha Vitranca že zdavnaj spustili, pa se nismo.

"Zataknilo se je pri finančni oceni zamenjave enosedežnice Vitranc 2. Ne samo, da bi na njenem mestu postavili štirisedežnico, morali bi tudi spodnjo, Vitranc 1, zamenjati z odklopljivo. Zdaj je namreč fiksna, kar pa je za pešce zelo neugodno, saj ne more voziti hitreje kot 0,9 m/s. To se lepo vidi poleti, ko vozi pešce in kolesarje - človek, ki je v malo boljši telesni kondiciji, pride gor peš skoraj enako hitro," zmajuje z glavo Horvat.

"Ima namreč podajalni trak, t. i. tepih, ki pa mora ob prevozu pešcev stati in ne sme biti v pogonu, saj je lahko smrtno nevarno, če se vrti - trak je samo za smučarje," pojasnjuje.

Strošek zamenjave dveh sedežnic bi bil tako preprosto previsok, zato so se odločili za gondolo, saj je njena prednost v tem, da v obeh sezonah - tako zimski kot poletni - daje največje udobje. "Gondola je odlična tudi za prevoz majhnih otrok, hendikepiranih oseb, kolesarjev, je primerna za vse letne čase, medtem ko je pa sedežnica veliko bolj občutljiva," opiše prvi mož Kranjske Gore.

Doda, da so se o projektu že pogovarjali tudi na ministrstvih za gospodarstvo ter šolstvo in šport. "Ljubljana ve, da je ta gondola velik potencial in je pomembna tudi za slovenski turizem, ne le za Kranjsko Goro," pravi.

Brez posega v zaščiteno območje narodnega parka
In kakšni so nadaljnji koraki? Soglasje lastnikov zemljišč je torej pridobljeno, projekt se riše, nato ga bo treba predstaviti še drugim akterjem v zgodbi in predvsem naravovarstvenikom. Večjih težav pri tem župan ne pričakuje, saj poudarja, da pravzaprav ne bodo delali nič novega, saj gre za stvari, ki so v preteklosti že bile. "Ne bomo vdirali v zaščiteno območje," zagotavlja.

Po vseh potrebnih soglasjih sledi oddaja vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja in zapiranje finančne konstrukcije.

Sama gradnja bi bila hitra
Kdaj bi se torej lahko začelo dejansko graditi? "Realno? Prihodnje leto, ali pa celo leta 2020. Sam sem ves čas računal že na letos, pa vidite, da se je zavleklo," priznava župan. Pravi sicer, da bi bila gradnja lahko hitro končana, v zgolj nekaj mesecih, absolutno pa bi se morala začeti spomladi, takoj po končani zimski sezoni: "Aprila bi se začelo s posekom in pripravo zemeljskih del, za samo montažo pa se potrebuje le kakšen mesec."

Čaka pa jih sicer še ena težava - ministrstvo za okolje in prostor na vrhu pogojuje sočasnost gradnje tako žičničarske kot gostinske infrastrukture, kar pomeni, da se bodo morali hkrati lotiti tako postavljanja gondole kot obnove propadajočega Doma na Vitrancu, ki je tako kot številni kranjskogorski hoteli v lasti družbe Hit, in Mojčine koče, ki je v lasti zasebnika. Prav tako se bo morala hkrati urejati smučarska proga - morali jo bodo razširiti s posekom in zaščititi proti plazovom.

"Po idealnem scenariju bi se z vrha Vitranca lahko spet smučalo že leta 2020," pravi kranjskogorski župan, ki dodaja, da bi se omenjena smučarska proga z vrha nato lahko poleti uporabila tudi kot trasa kranjskogorskega kolesarskega parka, ki že zdaj domuje pod Vitrancem.

Ljubljana ve, da je ta gondola velik potencial in je pomembna tudi za slovenski turizem, ne le za Kranjsko Goro.

Župan Janez Horvat