Uredniški izbor
Anastazija Zajec je pravkar postala študentka medicine, prostovoljka pri Greenpeaceu pa je že tri leta. Foto: MMC RTV SLO/Maja Ikanović
Prebivalci mest so poleti bolj izpostavljeni tveganjem zaradi visoke temperature. Foto: MMC RTV SLO/Maja Ikanović
       Ko sem bila majhna, smo hodili na Štajersko v babičino počitniško hišico. Tam sem bila cela poletja, vedno bosa, vse smo jedli z njive, naravnost iz zemlje. Zdi se mi škoda, da nimajo vsi te priložnosti, pa tudi da bo veliko ljudi to priložnost izgubilo.       
 Anastazija Zajec
Namen sprehodov po sledeh podnebnih sprememb je, da se podnebne spremembe približajo posamezniku, pojasni Ines Kavgić iz Greenpeacea. Foto: MMC RTV SLO/Maja Ikanović
Mestni gozdovi in drevesa v strnjenih četrtih izboljšujejo zrak in hkrati na prebivalce učinkujejo pomirjujoče. Foto: MMC RTV SLO/Maja Ikanović

Prava prostovoljka: Želim nekaj vrniti temu planetu, ki mi je dal toliko veselja

Prostovoljci med nami
6. oktober 2018 ob 07:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Podnebne spremembe najbolj občutimo prebivalci mest," je jasna Anastazija Zajec, Greenpeaceova prostovoljka, ki obiskovalce Ljubljane popelje skozi izkušnjo zaradi podnebnih sprememb že pregretega mesta.

"Kako se globalno segrevanje vidi pri nas? En lep primer je ta figa, ki v Ljubljani najverjetneje ne bi uspevala, če se ozračje ne bi segrevalo," pove Anastazija Zajec, 19-letna prostovoljka pri Greenpeaceu, ki prebivalce in obiskovalce vodi "po poteh podnebnih sprememb" glavnega mesta. Greenpeace je namreč s prostovoljci leta 2016 zasnoval projekt Sprehodi, s katerim želi prebivalce Ljubljane in Maribora opozoriti na resnost segrevanja ozračja.

Bodo poletja toplejša za 3 ali 8 stopinj?
"Dejstvo je, da se Slovenija segreva. Napovedi za prihodnja leta so, da se bodo poletja segrela od tri do osem stopinj. Kje na tej lestvici od treh do osmih stopinj bomo mi, je odvisno od tega, kako hitro bomo opuščali fosilna goriva," pred Termoelektrarno in toplarno Ljubljana sprehajalcem običajno pove Anastazija. "Kadar se pogovarjamo o porabi fosilnih goriv v Sloveniji, se po navadi sklicujemo na Termoelektrarno Šoštanj, na ljubljansko termoelektrarno pa velikokrat pozabimo, čeprav je le štirikrat manjša od TEŠ-a." V obeh se kuri premog, ki je izmed vseh fosilnih goriv najbolj umazan, saj v ozračje spušča največ CO2 na enoto goriva, s koščkom premoga v rokah doda Anastazija. Ne pozabimo pa niti na primesi žvepla.

Preden se pohod obrne proti središču mesta, prostovoljka še doda: "Prehod na obnovljive vire energije je mogoč tako ekonomsko kot tehnično." Prepričana je, da je prihodnost v sončni in vetrni energiji in da imajo trenutno tu največje možnosti manjši uporabniki energije "kot so stanovanjski bloki, hoteli, vrtci, šole, ki bi lahko na svoje strehe dali sončne panele in tako ustvarili mrežo lokalnih proizvajalcev in porabnikov energije."

Mesto ponoči za 12 stopinj toplejše od podeželja
"Število dni, ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj, narašča, število dni, ko temperatura pade pod 0 stopinj, pa upada," Anastazija izpostavi na ogromni ploščadi Trga republike v središču Ljubljane, kjer udeleženci sprehoda poleti tudi sami občutijo puhtenje vročine od pregretih tlakovcev. Največ posledic segrevanja ozračja čutijo prav prebivalci mest. Na velikih betonskih površinah, kjer je zgoščena infrastruktura, se toplota čez dan akumulira, ponoči pa se ne shladi: "Mesto, ki ima npr. milijon prebivalcev, je za od eno do tri stopinje toplejše od okoliškega podeželja, ponoči pa ta temperaturna razlika naraste tudi do 12 stopinj Celzija," še opozori Anastazija, preden se sprehod obrne proti Tivoliju.

Drevesa znižujejo stres in krvni tlak
"Strateško postavljena drevesa lahko v mestu temperaturo zraka znižajo za od 2 do 8 stopinj. Zato so urbani gozdovi zelo pomemben del vsakega mesta." Drevesa namreč ne blažijo le posledic globalnega segrevanja: "So blažila za onesnažila in hrup, preživljanje časa v gozdovih, ob drevesih zvišuje raven energije, zvišuje raven psihičnega in fizičnega zdravja, hkrati pa znižuje stres in krvni tlak, kar je v naši družbi zelo pomembna funkcija," pod krošnjami v ljubljanskem Tivoliju, kjer je poleti za nekaj stopinj hladneje kot na Trgu republike, pojasni mlada prostovoljka.

"Podnebne spremembe niso nekaj, kar se dogaja tam zunaj, na Arktiki, Antarktiki, kjer se taja led, kjer se dogajajo tajfuni in orkani, ampak se to dogaja tudi v okolju, kjer živimo mi, v središču Ljubljane, Maribora. Podnebne spremembe imajo v tem mestnem okolju velik vpliv na posameznika, čeprav se morda na prvi pogled ne zdi tako," je namen sprehodov opisala Ines Kavgić, ki koordinira mrežo prostovoljcev pri Greenpeaceu.

"Želim dati nekaj nazaj temu planetu"
Na Greenpeace je Anastazijo pred tremi leti po naključju pripeljala prijateljica, najprej ni bila prepričana, da ji bo všeč. "Ostala pa sem, ker želim dati temu planetu, ki mi je dal toliko nekih spominov in veselja, nekaj nazaj. Pa tudi zato, ker se mi je zdelo, da je to tim, s katerim bom veliko dosegla in s katerim bom rada delala, kajti potem je vse laže," meni Anastazija, ki je letos z odliko opravila mednarodno maturo na bežigrajski gimnaziji. Priprave so bile zelo zahtevne in nekajkrat so ji v Greenpeaceovi pisarni v središču mesta pomagali tako, da so ji za kakšno uro odstopili mizo za učenje.

Ines se še vedno spomni spoznavnega sestanka pred tremi leti, ki se ga je udeležilo veliko kandidatov za prostovoljce, pravi, da je Nastja (kakor prijatelji kličejo Anastazijo), že takrat izstopala. "Že takrat je veliko spraševala, veliko jo je zanimalo in videlo se je, da ima ta elan, da želi ustvarjati na področju okoljevarstva." Anastazija se je Greenpeaceu pridružila še kot dijakinja, v ponedeljek, 1. oktobra, je začela študij medicine. Z Greenpeaceom, ki ima trenutno približno 25 dejavnih prostovoljcev, namerava sodelovati tudi v prihodnje.

"Res so prednosti, ko delaš s prostovoljci. Saj vlagamo v to veliko truda, a dobiš nazaj toliko neverjetne energije, sploh od mladih ljudi, ki pridejo v organizacijo in skušajo nekaj narediti, to je res neverjeten občutek," še sklene Kavgićeva, ki je danes zaposlena na pri Greenpeaceu, svojo pot pa je prav tako začela kot prostovoljka.

VIDEO
Greenpeaceova prostovoljka Anastazija
Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
Nikolaj
# 06.10.2018 ob 09:12
Povsem logično je, da je v mestih iz leta v leto bolj vroče: Razlogi so naslednji:
- mesta se širijo, asfalta je vedno več;
- drevesa se sekajo, zelenice se zmanjšujejo;
- povečuje se promet, ki prav tako segreva ozračje
- povečuje se število prebivalcev v mestih in posledično onesnaževanje okolja
klemzyy
# 06.10.2018 ob 07:41
Vse lepo in prav. Samo pretiravat pa ni treba grinpisovci.
Super da se zavzemate za izbolšave, ampak vaše številke so povsem nerealne!
fridah
# 06.10.2018 ob 09:11
Isto govoričenje kakor govorijo misice, da bodo rešile svet pred lakoto in vojno.
zamudnik
# 06.10.2018 ob 10:21
Občudujem to mladino, ki vse ve. Debatni krožek v srednji šoli, pa ni za njih več nobenih skrivnosti. Potem so pa en vikend za postavljanje vetrnic, naslednji vikend pa ne, ker da se lahko vanje zaleti ptiček, in bi imeli hidroelektrarno, ampak samo en teden, ker se potem navdušijo nad prosto plavajočimi ribicami, ki bi potem izgubile kompas.
smithies
# 06.10.2018 ob 08:51
Vse lepo in prav, a Slovenija ni primerna država za izrabljanje vetrne energije. Da vetrnica proizvaja elektriko, potrebuje veter s hitrostjo 5-25 m/s. Pri nas pa ne piha, ali pa je burja, kar je premočno za vetrnico. Imamo premalo primernih vetrnih dni, zaradi česar se nam ne splača proizvajati energije na veter, saj nam vetrnica prinese več stroškov, kot pa dobička. Denar za vetrnice bi bilo bolje vložiti v hidroelektrarne. Naši predniki so te pogoje že poznali. Pokažite mi kakšen mlin na veter v Sloveniji, medtem ko jih ke na rekah kar precej.
zoid
# 06.10.2018 ob 09:44
To deklico zanima okolje ravno toliko, kolikor mora vedeti, da se lahko čuti posebno in večvredno od ostalih. Zato je tudi prostovoljka za greenpeace.
vse-ved
# 06.10.2018 ob 08:03
Človek bo spoznal, da ga tehnološki napredek (pehanje ta dobrinami, bogastvom, gospodarsko rastjo,...) vodi v pogubo šele, ko bo vse uničeno. Ko bomo zh.... Vse. Tedaj bomo spoznali, da denarja ne moremo pojesti. Zemlje nismo podedovali, ampak smo si jo sposodili od naših otrok. Zapomnite si to.
offgrid
# 06.10.2018 ob 07:52
Prihodnost planeta ni odvisna samo od cloveskega faktorja.

Vecina napovedi zal uposteva samo to.

Kaj pa aktivnost sonca, slabljenje magnetnega polja, etc...

Nekaj o tem na povezavi tukaj
neprilagojen
# 06.10.2018 ob 09:50
20 cezoceanskih ladij onesnazi vec kot vsi osebni avtomobili in tovornjaki skupaj, pa se niti eden grinpisovec se ni odrekel mobitelu ali racunalniku, kateri je pripeljala ta ladja
coca-cola,.... vsebuje CO2 pa se nobeden ni predlozil, da se odrecemo gaziranim pijacam
te aktivisti so dokaz, da ni dobro, da je solstvo zastonj, konca neko nepomembno akademijo, nato pa nimamo kaj z njim in on se odloci drugim greniti zivljenje, zato ker on je "solan" in "pameten"
ce zeli resiti planet, naj gre pogozdovati ali kaj podobnega, kaj bodo rezultati vidni
pridruziti se Greenpeace, organizacija katera zivi od "donacij" multinacionalk, oziram niso donacije ampak "davek" da jih pustijo na miru
ustanovitelji te organizacije so jo zapustili, imeli so postene namene in to kaj je postala ta organizacija ni niti blizu tistemu, kaj ji je bil prvotni namen
vranek
# 06.10.2018 ob 10:40
Figo imamo v Prekmurju, na Gorickem ze vsaj 60 let. Prinesli so jo stari starsi in mama, ko je bila prvic na moju. Goricko ni ne asfaltirano, ne pregreto, nasprotno,ima t ipicno celinsko podbebje.Rastline pac hocejo ziveti in se prilagodijo, brez ekspertiz samozvanih klimatologov.
Da se zdaj ena ekolosko nabildana gimnazijka sprasuje o podnebnih spremembah, pa o vracanju planetu,s tem,da zivi 18 let,pa kaze na neprizemljenost pišoče Larise Dougul! Enako temu, da Biber, podobno nujen osebek za planet, napise pri 17 zivljenjepis iz karerega bogastva znanja, bomo črpali desetletja?. Malo prizemljenosti in spostovanja do zdrave pameti bralcev, bi bilo zaželjeno! Malo se le vpeasajte, kaj vam kdo pletinči in kaksne kompetence ima. Pisite za gimnazijski casopis, to tja spada. Pa niti ne!
Krimsky
# 06.10.2018 ob 09:27
Slabo vest želimo povzročati malim ljudem "zakaj si kupil plastično vrečko" ...
~
... medtem pa tisti, ki planet svinjajo grosistično − sploh nimajo vesti, ne slabe, ne kakšne drugačne.

Mi sicer lahko 'vse papirčke vržemo v koš', razsortiramo vse odpadke ... kdo pa bo stopil na rep eksponentni rasti? Ni ga junaka, ker se to ne sme, investitorjem pa ja ne smemo vzeti peskovnika. Čeprav jih nihče ni izvolil, jim neodgovorno igro še naprej dopuščamo, čeprav se igrajo z našim edinim prebivališčem v tem kotu vesolja.

Novoizvoljena Miss ne more nič prispevati k "miru na svetu", ker ima Moč nasprotne interese, zelenomirni prostovoljci nič k boljšemu okolju, če je Zemlja za Moč zgolj vhodna surovina.

Kdo se bo torej spravil nad − Moč?
luckyss
# 06.10.2018 ob 11:38
Naslednjič bo ugotovila, da bi morali mesta graditi na podeželju, kjer je čist zrak, mir in idila...
stromar5
# 06.10.2018 ob 11:51
Ljubljanska toplarna kuri indonezijski rjavi premog (energijsko veliko bolj bogat kot lignit iz Velenja ter vsebuje praktično ničelno vrednost žvepla in pepela) in lesne sekance za cca. 15 % proizvodnje, načrtujejo pa prehod iz premoga na zemeljski plin.

Za vetrne elektrarne je že pred mano nekdo napisal, da se v SLO ne splačajo. Dodal bi še, da tudi sončne elektrarne pri nas niso najbolj produktivne (cca. 12 % izkoriščenost glede na instalirano moč, bolj obsevana področja Zemlje dosegajo tudi do 25 % izkoriščenost).

Po mojem mnenju bi morali najprej izkoristiti hidropotencial Save (hidropotencial vseh elektrarn na Muri je le par procentov skupne proizvodnje, zato se v to nebi spuščal), saj je vodna energija poceni, relativno čista, predvsem pa ima možnost dnevnega shranjevanja energije v jezu in zelo fleksibilne proizvodnje. Za pokritje pasovnega odjema v prihodnosti pa bomo verjetno potrebovali NEK 2.
foxhunt
# 06.10.2018 ob 12:11
V teh letih, sem tudi sam bil na tem da grem v greenpeace, a potem y leti in modorstjo ugotovis, da so to samo komercila in sploh niso tako za okolje n naravo, ce ne gre za odmeven dogodek. Vse za lastno promocijo.
luckyss
# 06.10.2018 ob 10:21
" je odvisno od tega, kako hitro bomo opuščali fosilna goriva"

Ko kaj takšnega prebereš, te mine do vsega...še posebej do nevladnih "prostovoljcev" in podobnih, ki pametujejo za denar raznih Sorosev, ipd..
Že zdavnaj je dokazano, da se najprej poveča aktivnost sonca in šele nato se dvigne posledično raven CO2, ki je mimogrede naraven plin, ki vzpodbuja rast...Delež "antropogenega " CO2 je itak zanemarljiv..
Dajte raje kvazi ekologi se preusmerit na dejanske probleme...na smeti, mikroplastiko v morju in razne "SO2-je" ....A ja, ?! ...tega vam pa nihče ne plača...ovce ?!
presenečen
# 06.10.2018 ob 10:48
Že prav da stavimo na naravo, a pretiravati ni treba, hitro se lahko znajdemo v eko fašizmu.. Puritanizem je naredil tudi veliko slabega..
mataj-finance
# 06.10.2018 ob 16:47
@lingam

Onesnaževanje zastruplja, ne segreva. Gledano s tega stališča je globalnosegrevalni alarmizem eno navadno propagandistično odvračanje pozornosti od zastrupljanja.

In če že omenjaš onesnaževanje: Takole izgleda proizvodnja lantanidov v mestu Baotou, Notranja Mongolija, Kitajska: klik, klik. Lantanidni magneti so kritična komponenta vetrnih elektrarn, med drugim. Tole kreteničenje s CO2 in vetrnimi elektrarnami ni nič drugega kot izvoz onesnaženja na Kitajsko.
Grim Reaper
# 06.10.2018 ob 09:14
Če gledamo situacijo iz Zemljine časovne trajektorije in ne tiste za zadnjih 200 let, ko poznamo Slovenijo in naš teritorij takšnega kot je, potem izpade tole segrevanje kot fluktuacija na grafu T vs. t. Ampak rajo se mora filat z neko paniko in ne vem še čim. V zgodovini so bila številna segrevanja in mnoge ledene dobe. Ni razloga za pretiran kaos in vele ukrepe, a skrb za okolje naj bo vseeno ena izmed glavnih dolžnosti človeštva.
RJSlo
# 06.10.2018 ob 11:03
Mesto ponoči za 12 stopinj toplejše od podeželja
----------------------------------------------------------------------
No ja. Ponavljate nekaj desetletij staro mantro. Pred nekaj dnevi je nekdo pod povezan članek napisal "revija Življenje in tehnika".

Odlična revija, ogromno rešitev pziroma odličnih idej. Toda kaj, ko nihče tega ne bere ali pa redki.

P. S. Rešitev za mesta? Parki, zelene strehe, zelene fasade, ipd. Slovenski arhitekti si delijo priznanja, v resnici pa zaostajajo. Lahko si pogledate italijanske ali japonske rešitve, večstanovanjski blok z drevesi na balkonih, ipd.

V Sloveniji nam manjka dolgoročna strategija življenja na tem kosu zemlje, ki ga zasedamo. Koliko prebivalcev lahko živi tukaj, kako in kje bodo razporejeni/živeli, vse v velika mesta ali enakomerna razporeditev tudi po podeželju, večstanovanjski objekti ali enostanovanjske hišice, itd.? Puščamo naravi naj zarašča plodne površine, jih nekdo hoče očistiti pa že prileti logar z odločbo.
luckyss
# 06.10.2018 ob 10:57
Ne vem kako bi takšne "aktivistke" komentirale tisto "malo ledeno dobo", ki se je začela v 14. stoletju ali celo ciklične prave ledene dobe, ki se periodično pojavljajo...
So morda takrat neandertalci preveč ali premalo kurili po votlinah, da je prišlo do takšnih ekstremov...;))
In zakaj ima npr. najdeni zamrznjen mamut v Sibiriji v želodcu subtropske trave ?!
Ne mi prosim s takšnimi osnovnošolskimi forami..drage mladenke in to na področju kjer se še "uradna znanost" krepko blamira..
ap72
# 06.10.2018 ob 10:36
ah, industrija in njene posledice, kakršne že so, obstajajo 200 let

ona pa, maturantka vidi, kako se vse spreminja, ko je bila mala so jedli korenje iz zemlje... mi to še danes počnemo in še bomo, vrtičkanja je kolikor češ po sloveniji. in bila je mala osem let nazaj .. res se je spremenilo ta čas :))

podnebje se je spreminjalo in koliko vulkanov je puhalo in še puha, tisoče elektrarn se s tem ne more primerjat

koliko ledenikov se je stopilo, preden se je sploh videlo iz 100 km da obstaja človek na zemlji

plastika pa.. ja tu pa res nimamo rešitve očitno. ampak če pogledamo, da se je kvaliteta vseh slovenskih rek v zandnjih dvajsetih izboljšala upam da je tudi za morje kakšna rešitev. svetovni voditelji bi se morali zavezati k temu.
ST11
# 06.10.2018 ob 10:32
Slabo vest želimo povzročati malim ljudem "zakaj si kupil plastično vrečko" ...

Julija sem bil v Nairobiju in ceprav so v Keniji plasticne vrecke prepovedane ter njihova uporaba strogo sankcionirana, bolj zasvinjanega mesta v zivljenju nisem videl ... je pa res, da teh zloglasnih vreck med odpadki ni, najdes pa vse ostalo.

... ampak glavno, da aktivisti vedno odkrijejo nek univerzalni "vir zla".
Simon_Marini
# 06.10.2018 ob 19:11
Mladostna domišljavost in posiljevanje s strani medija s tem. Pri 19 letih življenja še okusil nisi, zato so te besede puhlice. Stvar medija pa je, da takih puhlic ne objavlja. Ker gre za norčevanje iz bralcev, kar si obveznoprispevni medij ne sme privoščiti. Pravi prostovoljci boste takrat, ko boste živeli s svojim delom in ne hodili domov spat in na večerjo k mami.
HOR
# 06.10.2018 ob 16:25
"...Podnebne spremembe najbolj občutimo prebivalci mest," je jasna Anastazija Zajec, Greenpeaceova prostovoljka, ki obiskovalce Ljubljane popelje skozi izkušnjo zaradi podnebnih sprememb že pregretega mesta..."

NIč ni jasna ampak v nemali meri zavajajoča saj prebivalci mest najbolj občutimo efekt "urbanega toplotnega otoka" (UHI Urban Heat Island) vsled segrevanja zaradi urbanizacije, kot posledica betona, asfalta, prometa, itd., ter manj zelenih površin v mestih...
klik...
KajtiMar
# 07.10.2018 ob 11:33
še ena prodajalka megle ...
zeus-zengg
# 07.10.2018 ob 09:24
spoštovani sokomentatorji so načeloma že vse napisali tako da ni kaj dodati , je pa seveda še kako res , da vsa ta prostovoljniška ,,kramarija ,, ne dosega pričakovanih rezultatov ampak prav za prav le preusmerja pozornost od pravih tem , ki so po mojem mišljenju :
- vse več gensko spremenjene hrane in industrijsko pripravljenih živil
- uvajanje plastike tudi tja kjer to sploh ni potrebno
- širitev mest in ,,mestne miselnosti ,, - torej hedonistična želja po udobnosti za vsako ceno
- kemično zastrupljanje zemlje z raznimi preparati , ki ubijajo ,,vse živo ,,
- izumljanje mikrovlaken , ki bodo še onesnažili vodo in zrak še veliko bolj kot plastika...
- prepričanost javnosti , da bodo čistilne naprave rešile problem bodo pa le začetek novih težav ki potem ni kritična do raznih ,,pralnih praškov , čistil ,,itd.
itd.itd.itd

skrtaka te in podobne ,,prostovoljke ,, ki so v resnici verjetno le podaljšane roke velekapitala - se bojim da služijo le zavajanju javnosti - upam pa da se motim ....
Murko
# 07.10.2018 ob 08:32
Mlatenje prazne slame.
zapravico
# 07.10.2018 ob 07:33
Glavni onesnaževalec je postala kitajska.Zdaj ko so se začeli sami dušiti so začeli delati v smeri ekologije-v mestu imajo 3000 električnih avtobusov
galoper
# 06.10.2018 ob 21:11
Želje se morajo podrejati možnostim uresničitve, sicer so le puhlice za osebno afirmacijo v obliki brezplačne reklame.
lingam
# 06.10.2018 ob 15:31
ForzaJuve!!, Inzenir
Tudi če bi bilo (je) pretiravanje je potrebno z onesnaževanjem in uničevanjem planeta prenehati!!!
lingam
# 06.10.2018 ob 15:25
offgrid 06.10.2018 ob 07:52
"Prihodnost planeta ni odvisna samo od cloveskega faktorja.

Vecina napovedi zal uposteva samo to.

Kaj pa aktivnost sonca, slabljenje magnetnega polja, etc..."

Hočeš reči naj mirno onesnažujemo še naprej, saj tako ni odvisno samo od nas?
yoda
# 06.10.2018 ob 11:37
ko bo greenpeace in podobne ekološke, pridobitniške organizacije priznal, da je živinoreja največji onesnaževalec okolja, bodo postali verodostojni v mojih očeh. Do takrat pa...
Hijena
# 06.10.2018 ob 09:15
Pohvalno, da mlade zanima okolje, ki so ga prejšnje generacije tako lahkočutno uničevale!
HOR
# 07.10.2018 ob 00:33
@lingam
# 06.10.2018 ob 22:20
"...Mogoče pa pri Greenpeaceu pretiravajo zato, da bi čimveč ljudi spoznalo, da je onesnaževanje okolja in uničevanje habitatov, živalskih in rastlinskih vrst resen problem?..."

V gornjem prispevku to ni omenjeno in nič ne asocira na preprečevanje uničevanje habitatov, živalskih in rastlinskih vrst ter, da je to resen problema, kakor ne odpravlja ta problem omejevanje porabe fosilnih virov oziroma CO2 emisij.
Za "bio" goriva (da palmovega olja niti ne omenim) pa se celo seka tropski gozd in to dela večjo eko škodo, kot uporaba fosilnih goriv, pa o tem prostovoljka Greenpeacea niti ne pisne, kaj šele pretirava...
Njeno klima alarmno pretiravanje in predvsem ponujene rešitve pa vlečejo denar vstran od bolj resnih ukrepov k manj resnim...
HOR
# 06.10.2018 ob 20:30
@lingam
# 06.10.2018 ob 19:29

Nič ni narobe s prostovoljstvom, pač pa, da pri Greenpeaceu (zlo...?) uporabljajo tudi nadebudne (ali pa mogoče le bolj ambiciozne...!) najstnice za svoj klima alarmistični PR z mestoma dokaj spornimi in potencialno manipulativnimi navedbami...
HOR
# 06.10.2018 ob 16:03
"..."Kako se globalno segrevanje vidi pri nas? En lep primer je ta figa, ki v Ljubljani najverjetneje ne bi uspevala, če se ozračje ne bi segrevalo," pove Anastazija Zajec, 19-letna prostovoljka pri Greenpeaceu, ki prebivalce in obiskovalce vodi "po poteh podnebnih sprememb" glavnega mesta...."

...
Spet zavajajoče popreproščeni klima alarmistični PR iz Greenpeace-a...
In že v štartu je "argument" s figovcem en lep primer argumenta za eno figo, saj nekatera figova drevesa preživijo tudi -15 ali - 20 st C pa tudi še večji minus in viri navajajo, da so po Evropi rasla še severneje (in hladneje) od Ljubljane tudi pred 2.sv. vojno in tudi na Blejskem otoku je figovec, ki je glede na velikost zelo verjetno tam rasel že vsaj v hladnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki še strašili z bodočo ledeno dobo...
Kar seveda nima povezave s segrevanjem ozračja...
offgrid
# 06.10.2018 ob 15:46
@ lingram

Davki na izposte Co2 so eno... in politika “globalnega segrevanja” ki stoji za tem

Locevanje in sortiranje odpadkov, reciklaza, nove cistejse tehnologije pa ne sodi v ta koncept, vsaj ne direktno.
offgrid
# 06.10.2018 ob 15:42
@G. Bruno

Ste pogledali pripeti link?
Ste se poglobili v vse linke ki jih navaja avtor?

Vsi imamo svoje vire informacij. Predvidevam, da mi boste s svojo izobrazbo, ko se ze spotikate ob mojo, z lahkoto odgovorili, zakaj predikcije ne upostevajo multiplikativnih efektov, zakaj je v celotni enacbi sonce, kot faktor, ki vpliva na segrevanje, upostevan zgolj 0,1%.

Je ze tako, da ce bi verjeli zgolj “uradni” mainstream znanosti, bi se vedno sedeli ob svecah in caakali na cudez “roznega krenca”, tako pa znanstveniki z razvojem in iskanjem novih znanj in teorij podirajo meje razumljivega in to potrjujejo s “per review” studijami.

Treba jim je pac prisluhniti.

Pa se eno vprasanje. Ce je Co2 najvisje breme clovestva, zakaj se potem trguje z njihovimi emisijami?

In se ... kdo je sponzor raziskav IPCC?
Borc984
# 06.10.2018 ob 13:28
Začne kot prostovoljka in se kasneje redno zaposli pri Greenpeacu, kot Ines. Res prava prostovoljka!
Sej zastopim, če bi jim že od začetka rekli, da so zaposleni, potem jim nihče ne bi verjel, da so tam zaradi česar drugega kot svoje plače.
Dokler ne delaš trajno kot prostovoljka in se odrečeš plačilu za svoja altruistična dejanja (razen povračila stroškov), bom temu rekel skrbno načrtovana karierna pot.
Do not kid yourself!
maček Tom
# 06.10.2018 ob 10:14
meni je pa dal TOLIKO ŽALOSTI....kaj naj mu povrnem?
pink panther
# 09.10.2018 ob 15:03
končaš fakulteto in si potem domišljaš,da si najbolj pameten,punce koliko imaš delovne dobe ali tudi ti živiš na račun staršev potem se boš pa zaposlila v javni upravi
ANUŠKA
# 09.10.2018 ob 10:11
Še ena, ki misli da bo rešila svet, tako kot Mati Tereza.
MZ
# 08.10.2018 ob 10:17
Hmm...se je potrebno vprašati, čemu je tak poudarek na mladih. Včasih je držalo, da so bili mladi znanilci sprememb - danes pa so se žal sprevrgli v nekritične požiralce vsega, kar jim servirajo mainstream mediji in "nevladne" organizacije.
Sicer pa šolski uspeh ni neko merilo za kasnejši uspeh v življenju. Gotovo vsak pozna kar lepo število dijakov in študentov, ki so v šoli dosegli veliko točk...ampak potem o njih nenadoma ni slišati ničesar več.
HOR
# 07.10.2018 ob 01:50
"...Podnebne spremembe niso nekaj, kar se dogaja tam zunaj, na Arktiki, Antarktiki, kjer se taja led, kjer se dogajajo tajfuni in orkani..."

Podnebne spremembe so stalnica planeta Zemlje odkar ima Zemlja podnebje. Antarktika do sedaj ne izkazuje resnega dolgoročnega trenda taljenja ledu ali segrevanja sploh pa ne v povezavi s CO2, led Arktike pa tudi nakazuje prej na naravna nihanja, kot pa na vpliv CO2. Tudi za orkanske viharje ni dokazana povezava s CO2 emisijami, njihova pojavnost pa ne kaže signifikanten trend naraščanja števila ali skupne energije...
klik...
klik...
klik...
HOR
# 07.10.2018 ob 00:11
@lingam
# 06.10.2018 ob 22:20
"... onesnaževanje je velik problem in temu je treba narediti konec!..."


...
Ja, vendar je potrebno ločiti med onesnaževanjem, na primer z odpadno (mikro)plastiko, prašnimi delci in strupeno kemijo, ter s CO2, ki pa do nadalnjega ni nikakršno onesnaževanje ampak je lahko do nadalnjega vprašljiva le meja višine še za klimo neproblematične koncentracije CO2 v zraku...
Hrk hrk
# 06.10.2018 ob 23:16
Kako ti lahko planet da veselje?
Za veselje se zahvali očku in mamici.
Henki penki.
lingam
# 06.10.2018 ob 19:12
Tisti, ki je problem povzročil (kapital in privatna iniciativa), ga očitno ne bo rešil!
Za rešitev teh in mnogih drugih problemov bomo morali "ukiniti" kapitalizem in "izumiti" nekaj boljšega, manj smrtonosnega!
lingam
# 06.10.2018 ob 16:29
1.Onesnaževanje definitivno vpliva na nas in naš planet!
2.Ta vpliv, blagorečeno, ni pozitiven in ni zanemarljiv!
Vtipkajte v iskalnik "pollution" in potem "images", če vam to ni dovolj, potem res ne vem.
Meni "dol visi" za "prepucavanja" raznih znanstvenikov in "znanstvenikov" ali se planet segreva ali ne!
Kdorkoli poskuša relativizirati učinke onesnaževanja, dela zločin proti človeštvu, naravi in planetu!!!
HakmeD
# 06.10.2018 ob 15:47
Punca, mlada si, dej začni živet, d ti pol ne bo žal...
rampage
# 06.10.2018 ob 14:22
Tole je mešanje zraka, zadnjič tisti mladenič, ki je otroke učil lesarskih spretnosti je pravi prostovoljec.
Kazalo